Iz česa nastane celulit in kako je videti? Ali ga je mogoče odstraniti?

Celulit, znan tudi kot pomarančna koža, je ime za neugledno kožo, ki je grbasta, s številnimi vdolbinicami in izboklinami. Najpogostejši je pri ženskah, lahko pa prizadene tudi moške.

Pomarančna koža je pretežno estetski problem, ki ima korenine v globljih plasteh kože. Po nekaterih statističnih podatkih za njo trpi več kot 90 % žensk. S tem pretežno ženskim problemom se ukvarjajo strokovnjaki z več področij.

Večinoma se s celulitom ukvarjajo kozmetični centri, pri hujših oblikah pa limfologi, ginekologi, žilni ali plastični kirurgi.

Celulit ni novodobna težava, saj je prisoten že dolgo. Z njim so se ukvarjali Francozi v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, v celoti pa je bil obravnavan v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je povečalo zanimanje za lepo in vitko telo.

Zgodovina celulita je polna polemik, tudi zaradi njegovega imena. To je predvsem posledica tega, da pripona ITIS v medicini pomeni vnetje. Vendar celulit ni vnetne narave. Njegovo ime se je zato spremenilo v celulit. Kljub temu je ime celulit razširjeno in znano po vsem svetu.

Zdravniki in drugi strokovnjaki se ne morejo strinjati niti o tem, ali gre za bolezen ali simptom. Pri ženskah je estetski problem videz, ki ga rešujejo s kozmetiko. Seveda so vzrok spremembe v globljem delu kože, vendar je problem lahko multidisciplinaren.

Kaj je torej pomarančna koža?

Izvor celulita je treba iskati v podkožnem tkivu. To je sestavljeno iz maščobnih lobusov, ki so med seboj ločeni. Te lobe oskrbujejo krvne in limfne žile. Podkožno tkivo ženske ima nekoliko drugačne lastnosti in sposobnosti kot podkožno tkivo moškega.

Pri obeh spolih maščobne celice naravno izolirajo telesno toploto in imajo zaščitno funkcijo. Ženska ima dvakrat večje število maščobnih celic, ki lahko povečajo svoj volumen tudi do dvestokrat. K temu pripomorejo navpično razporejena vlakna vezivnega tkiva.

Pri moških so ta vlakna razporejena v mrežo, tj. v mrežo. Zaradi tega je ženska koža bolj elastična in ima boljšo sposobnost raztezanja. Ta lastnost kože je za ženske še posebej pomembna med nosečnostjo.

K pomarančni koži prispeva tudi moten krvni in limfni obtok. Ta je posledica prekomernega polnjenja maščobnih celic z maščobo, kar povzroči otekanje, zmanjšano oksigenacijo in trajne poškodbe podkožnega tkiva.

To se kaže z grbinasto kožo, še posebej na predolgih (nagnjenih) predelih:

• zadnjica
• boki
• stegna
• trebuh
• roke

Vzrok za nastanek celulita je povezan z ravnjo hormonov, zlasti ženskega hormona estrogena, ki moti delovanje in absorpcijo vitamina E in vitamina B6. Prvi pospešuje krvni obtok, drugi pa odpravlja zadrževanje tekočine v tkivih. Celulit se najbolj pojavi med spremembo v proizvodnji in izločanju hormonov.

Vzrok za nastanek celulita so spremembe v podkožnem tkivu, kopičenje maščobe v maščobnih celicah (adipocitih) ter motnje v mikrocirkulaciji krvi in limfe. Posledično pride do otekanja, zadrževanja vode in slabše oksigenacije. Posledica tega je kronični proces, ki se kaže v koži pomarančastega videza.

Pri nastanku celulita sodelujejo različni zunanji in notranji dejavniki.

Dejavniki tveganja za nastanek celulita so navedeni v spodnji preglednici.

Kot je razvidno iz tabele, celulita ne povzroča le prekomerna telesna teža ali debelost. Tudi vitke ženske imajo lahko pomarančno kožo. Pri moških se lahko pojavi predvsem na mestih, kjer je koža izpostavljena dolgotrajnemu stresu.

K nastanku celulita pri ženskah največ prispevajo slaba kakovost vezivnega tkiva v podkožju, njegove lastnosti kolagena ter nezadostna prekrvavitev in limfni obtok. Drugi največji dejavnik je delovanje hormonov. Estrogeni prispevajo k odlaganju maščob v podkožju, pa tudi k zadrževanju vode v telesu.

Posledično vplivajo tudi na kakovost kože, saj negativno vplivajo na kolagen. Zmanjšujejo njegovo proizvodnjo in s tem njegovo obnavljanje. Hormonsko zdravljenje, kontracepcija in tudi življenjsko obdobje ženske, kot sta puberteta ali nosečnost, prispevajo k povečani ravni estrogenov.

Veliko vlogo pri proizvodnji ima tudi samo maščobno tkivo, ki proizvaja in do določene mere tudi zajema estrogen, na primer iz hormonskih pripravkov. Velja pravilo, da več kot je maščobe, več je estrogena. To velja tudi za moški spol.

Povečano raven hormonov, zlasti tako imenovanih eksogenih estrogenov (ksenoestrogenov), najdemo v obliki sintetičnih snovi v različnih izdelkih. Nanjo lahko posredno vplivajo tudi nekatere droge in zdravila (kofein, alkohol, heroin, marihuana).

Simptomi celulita so predvsem estetski. Ženske ga dojemajo kot grdo kožo in nanje vpliva v individualni meri. Pri nekaterih je blag, skoraj zanemarljiv, pri drugih je opazen že na prvi pogled, tudi od daleč.

Poleg vidnih sprememb je lahko koža na površini hladnejša in svetlejša.

Koža je neenakomerna, grbasta, z vdolbinicami in gubami. Na dotik je lahko občutljiva, pa tudi boleča. Celulit je najpogosteje viden na predelih telesa, kot so npr:

• zadnjica
• stegna
• rokah
• trebuh
• boki

Celulitis je glede na videz kože razdeljen na štiri stopnje. Na podlagi te razvrstitve se izvede njegova diagnoza. Na kožo se pritisne z obema rokama, nastane kožna guba. Ta metoda se imenuje pinch test. Izvede se na koži sprednjega dela stegna.

Tabela za razvrščanje celulitisa

V nekaterih primerih je celulit blag in ni tako viden. V drugih primerih je viden že od daleč. Glavni test, ki se uporablja za oceno celulita, je tako imenovani test ščipanja. Ta test se izvaja na sprednji strani stegna.

Poleg višine in teže se oceni tudi širina pasu in bokov ter njun skupni indeks WHR. Z indeksom se oceni približna porazdelitev maščobe glede na prekomerno telesno težo in debelost. Izmeri se tudi obseg stegen in telet.

Druga pomembna preiskava je bioelektrična impedanca (BIA), s katero se določa sestava telesa. Uporablja diferencialno širjenje električnega toka nizke jakosti (približno 800 μA pri frekvenci 50 kHz). Druga metoda, s katero se dokazuje temperaturna razlika na površini kože, je termografija. Koža, prizadeta zaradi celulita, je površinsko hladnejša.

Za glavni sprožilec sprememb velja začetek hormonskih sprememb pri mladih dekletih v puberteti. Nosečnost je še eno pomembno obdobje, ko se raven hormonov močno spremeni. Vsaka naslednja nosečnost prispeva k pojavu celulita.

Potek celulita lahko razdelimo glede na njegovo klasifikacijo. Prva stopnja bi se pokazala pri skoraj vsaki ženski. Ne pomeni patoloških sprememb na koži in je ni treba zdraviti. Drugače je v primeru druge stopnje.

Pri drugi stopnji pride do sprememb na koži, ki so poudarjene pri testu ščipanja. Vidne so neravnine kože, ki se poglabljajo. Prav tako je koža neposredno osvetljena in z napetimi mišicami. V tem času je celulit reverzibilen, torej povraten.

To fazo je mogoče dobro zdraviti. V večini primerov zadostujejo spremembe življenjskega sloga in režimski ukrepi, kot je povečana telesna dejavnost. Če se celulit razvija naprej in če so spremembe opazne tudi pri stoječem, ležečem položaju, to stanje zahteva zdravljenje.

Za zadnjo stopnjo so značilne izrazite spremembe na koži. Zanjo so značilne grobe neravnine, vdolbine in črte. Koža je hladnejša in svetlejša. Zanjo je značilno težavno zdravljenje zaradi nepovratnih sprememb.

Pojavlja se predvsem pri ljudeh s hruškastim tipom telesa. Prisotna je prekomerna telesna teža do debelosti. Zdravljenje pa zahteva posredovanje več strokovnjakov. Hormonske spremembe v menopavzi nimajo takšnega vpliva na celulitis, saj je raven estrogena zmanjšana.