Koronarna bolezen: vzroki in simptomi koronarne bolezni?

Ishemična bolezen srca je bolezen, v katero uvrščamo več bolezenskih stanj.

Delimo jo na dve glavni obliki.

Njuna nevarnost je poškodba dela srca, ki je lahko nepovratna ali povratna.

Ishemična bolezen srca je najpogostejši vzrok smrti na svetu, zlasti v razvitih državah.

Nepovratna (ireverzibilna) poškodba nastane na primer pri akutnem miokardnem infarktu, ki povzroči odmrtje dela srčne mišice. Posledica tega je tudi funkcionalna prizadetost.

Zato je pomembno, da se na težavo hitro odzovemo in zgodaj poiščemo specialistično zdravljenje.

Pogosto vas zanima: Kaj je koronarna bolezen? Kakšne oblike ima? Kakšni so njeni vzroki in kako se kaže? Kakšno je njeno preprečevanje, zdravljenje, ali pomagajo spremembe v prehrani?

Reverzibilne (povratne) spremembe in težave nastanejo pri angini pektoris. Ta je lahko stabilna ali nestabilna. Povzroča delno in kratkotrajno moteno prekrvavitev določenega dela srca, ki ga oskrbuje prizadeta koronarna arterija.

Bistvo koronarne bolezni je nezadostna prekrvavitev srčne mišice (ishemija).

Ishemijo lahko opišemo kot stanje neravnovesja (nesorazmerja) med potrebo po kisiku in oskrbo določenega tkiva s kisikom. Pri srčni ishemiji gre za neustrezno prekrvavitev srčne mišice, miokarda.

Vzrok anemije je predvsem bolezenski proces odlaganja določenih snovi v steni krvnih žil, znan kot ateroskleroza. Te snovi vključujejo predvsem maščobe (lipoproteine), pa tudi bele krvničke, trombocite in druge sestavine krvi.

V stenah krvnih žil nastajajo aterosklerotični plaki in notranji premer krvne žile se zmanjša. To negativno vpliva na pretok krvi v krvnih žilah.

Drug mehanizem podperfuzije srčne mišice nastane zaradi krča (zoženja) koronarnih žil.

To se zgodi na primer pri uživanju kokaina.

Drugi primeri vključujejo embolijo v koronarnih žilah, disekcijo anevrizme aorte, vnetje srčnih žil, Kawasakijevo bolezen ali nekatere prirojene okvare koronarnih žil.

V tabeli so navedene akutne in kronične oblike koronarne bolezni

Vzrok za ishemijo srca je v neskladju med potrebo po kisiku in oskrbo srčne mišice (miokarda) s kisikom.

V veliki večini, približno 90 % primerov, je vzrok aterosklerotična bolezen koronarnih žil.

Miokardno ishemijo lahko povzročijo naslednji razlogi:

• povečana potreba po kisiku v srčni mišici med naporom
  • tahikardija kot posledica napora
  • lahko je fizična, tj. telesna
  • pa tudi psihološki, kot so čustvena vznemirjenost, stres, prepir
• zmanjšana vsebnost kisika v krvi
  • prirojene srčne napake
  • bolezen pljuč
  • huda anemija
  • zastrupitev s CO, CO2
  • hipotenzija
  • šok, na primer anafilaktični šok
• zmanjšan pretok krvi skozi zoženo srčno arterijo
  • ateroskleroza
  • krč v arteriji
  • vnetje koronarne arterije

Ateroskleroza je najpogostejši vzrok zmanjšanega pretoka krvi skozi koronarne arterije. Povzroča zožitev predela žile, tj. njenega notranjega premera. Skozi tako spremenjeno žilo kri teče težje.

Posebej problematično je povečano povpraševanje srca po kisiku in hranilnih snoveh. tako kot med naporom.

Telesni ali celo duševni napori povečajo srčno dejavnost, frekvenco in s tem potrebo po oskrbi srčne mišice s krvjo.

Če te potrebe niso zadovoljene, pride do ishemije, ki se lahko kaže kot bolečina v prsih. Ta bolečina se imenuje tudi angina pektoris.

Pri aterosklerozi lahko nastaneta dve vrsti aterosklerotičnih plakov, in sicer

1. stabilni fibromuskularni plak, ki ima čvrsto fibromuskularno kapico in malo maščobe.
   • sčasoma raste
   • je manj nagnjen k zapletom
   • vzrok kronične koronarne bolezni ali stabilne angine pektoris
2. Nestabilni lipidni plak, ki ima šibko kapico s presežkom maščobe, kašaste konsistence
   • je izpostavljen tveganju za zaplete
   • večinoma nenadne spremembe
   • pogost zaplet je akutni koronarni sindrom (miokardni infarkt ali nestabilna angina pektoris)

Aterosklerotične obloge zmanjšajo notranji prečni prerez koronarne arterije. Hemodinamične spremembe ustvarijo oblogo, ki zavzema 40 % ali več površine prečnega prereza žile.

Hude hemodinamske težave povzroča plak, ki zapira 60-70 % svetline (notranjega premera) žile.

Pri razvoju koronarne bolezni sodelujejo različni dejavniki tveganja, kot so npr:

• visok krvni tlak (arterijska hipertenzija)
• motnje presnove maščob, dislipidemija
• sladkorna bolezen (diabetes mellitus)
• debelost
• kajenje
• alkoholizem
• zmanjšana telesna dejavnost, sedeč način življenja
• neustrezna prehrana ter pomanjkanje zelenjave in sadja v prehrani
• slab življenjski slog
• pretiran stres
• starejša starost
• moški spol
• družinska anamneza, dednost
• genetska nagnjenost

Vzroki za koronarno srčno bolezen so povzeti v spodnji preglednici

Kakšni simptomi se pojavijo pri koronarni bolezni, je odvisno tudi od njene oblike. Spreminja se glede na to, ali je akutna ali kronična.

V nekaterih primerih se pojavi prikrito, brez kakršnih koli simptomov.

Na splošno ishemijo in prisotne težave vpliva tudi mesto zožitve srčnih žil. Potem je tu še obseg prizadetega območja, ki je odvisen od obsega zapore koronarne arterije. Nato na potek vplivata tudi trenutno stanje srca in kolateralni obtok (stanje okoliške žilne mreže).

Na simptome koronarne bolezni vplivajo naslednji dejavniki:

1. mesto zapore in s tem območje prizadetega srca
2. obseg zapore žile
3. trenutno stanje miokarda
4. kolateralna cirkulacija
5. dolžina zapore ali omejitve pretoka
6. obremenitev miokarda

V večini primerov se prvi simptomi bolezni koronarnih arterij pojavijo ob povečanem stresu. Stres je lahko fizični ali psihološki. Takrat se povečajo zahteve za oskrbo telesa s krvjo, tj. pretok krvi. Srce pospeši svojo dejavnost, poveča se srčni utrip in nastopi tahikardija.

Srce in njegove mišice, tkiva, celice (kardiomiociti) za ta pretiran napor potrebujejo tudi večjo preskrbo s krvjo. Preskrba s krvjo zagotavlja zadostno oskrbo s kisikom in hranili ter tudi odtok presnovnih produktov. Če zahteve niso izpolnjene, pride do težav.

Večinoma te akutne težave izzvenijo v mirovanju, po prekinjeni dejavnosti ali umiritvi po duševnem naporu. Če simptomi vztrajajo, je treba pomisliti na srčni infarkt ali nestabilno angino pektoris. V vsakem primeru je pomembno takojšnje iskanje strokovne pomoči.

Pri koronarni bolezni se lahko pojavijo naslednji simptomi:

• kratka sapa
• utrujenost
• slabo počutje
• bolečina v prsih (pritisk, pekoč občutek, tiščanje, občutek teže, nelagodje - kot nejasen občutek)
  • angina pektoris
  • angina pektoris - stabilna ali nestabilna
  • imenovana tudi boleča oblika koronarne bolezni
• bolečina, ki izžareva v ramena, vrat, zgornje okončine, med lopaticami in okoli čeljusti
• bolečina v zgornjem delu trebuha, pod prsno kostjo (epigastrij)
• slabost
• slabost do bruhanja (bruhanje)
• kratkotrajna izguba zavesti - kolaps, sinkopa
• omedlevica
• znojenje, hladen znoj
• bledica
• otekanje
• motnje srčnega ritma
• srčno popuščanje do kardiogenega šoka
• anksioznost
• nenadna driska

Miokardna ishemija je lahko le kratkotrajna ali prehodna. Težave se ponavljajo ali so trajne. Tudi intenzivnost težav je lahko blaga ali zelo huda.

Poškodba srčne mišice je lahko majhna (tako imenovana mikroishemija) ali obsežna, ki prizadene celoten levi prekat. Posledično se lahko pojavi na primer tudi levostransko srčno popuščanje.

Neboleča oblika ishemične bolezni srca ob kratkotrajnih napadih ishemije ni boleča. Lahko jo povzroči tudi nevropatija pri sladkorni bolezni.

Imenuje se tudi tiha oblika ishemične bolezni srca.

Diagnoza koronarne bolezni temelji predvsem na natančnem odvzemu anamneze in klinični sliki prisotne bolezni. V anamnezi se ugotavljajo simptomi, zlasti anginozna bolečina v prsih (ishemična stiskalna bolečina), težko dihanje, utrujenost, brezvoljnost in nelagodje ob naporu.

Nato se za postavitev diagnoze uporabljajo tudi laboratorijske preiskave krvi, meritve krvnega tlaka in pulza, EKG, ECHO, rentgensko slikanje in sonografija. Poleg tega se izvajajo obremenitveni testi, kot je obremenitveni EKG med kolesarsko ergometrijo. Uporablja se tudi 24-urni EKG, Holterjev EKG.

Za postavitev diagnoze se lahko uporabi tudi diagnostična in terapevtska metoda, koronarna angiografija. Pri njej se v večjo periferno žilo vstavi kateter in med rentgensko preiskavo vbrizga kontrastno sredstvo. To nato pokaže stanje koronarne cirkulacije in morebitno moteno prekrvavitev srca.

Terapevtska metoda nato vključuje angioplastiko in znano baloniranje z vstavitvijo stenta za razširitev prizadete srčne žile. Ta kateterizacija je še posebej pomembna pri akutnem koronarnem sindromu - pri srčnem infarktu in nestabilni angini pektoris.

Določi se tudi funkcionalni razred bolezni po kanadski klasifikaciji:

• Razred I - toleranca za vsak napor
• razred II - tolerira hojo po ravni podlagi na razdalji 200 metrov ali hojo po stopnicah do drugega nadstropja
• Razred III - prenaša le minimalen napor
• Razred IV - bolečine v prsih tudi v mirovanju

Pomembna je diferencialna diagnoza in razlikovanje od drugih bolezni. Podobno se lahko na primer kažejo bolečine v hrbtenici ali zgaga ter psihološke težave, kot je tesnoba.

Potek bolezni je lahko akuten ali kroničen. Tako kot simptomi je tudi napredovanje bolezni odvisno od dejavnikov, kot so lokacija prizadete žile, obseg njene zapore in skupni čas.

Bolezen lahko dolgo časa napreduje asimptomatsko.

Prvi simptom je običajno nestrpnost do napora, povečana utrujenost ali celo zadihanost med aktivnostjo, na primer pri daljši hoji ali vzpenjanju po stopnicah. Pojavi se lahko bolečina v prsih.

Nato v mirovanju težave v nekaj minutah izzvenijo.

Nasprotje je bolečina v prsih v mirovanju ali zadihanost. Alarmi se spremenijo in poslabšajo tudi pri stabilni angini pektoris.

Kot tudi stanje, pri katerem dajanje nitroglicerina ne deluje.

Takrat je treba pomisliti na akutni koronarni sindrom.

Seveda je nujen takojšen pregled pri specialistu. Na tej točki je vsekakor priporočljivo poklicati službo nujne medicinske pomoči.

Na nadaljnjo prognozo vplivajo trije dejavniki, ki so navedeni v spodnji tabeli

Preventivni ukrepi pri koronarni bolezni

Preventiva je pomembna v vseh primerih, tudi pri ishemični bolezni srca.

O teh ukrepih je treba razmišljati že pred pojavom ali diagnozo bolezni. Še pomembnejša je seveda sprememba režima po pojavu težav.

V spodnji preglednici so navedeni pomembni preventivni ukrepi in ukrepi zdravljenja