Hipertenzivna kriza: kako se kaže in zdravi? Visok tlak, kaj ogroža zdravje?

Hipertenzivna kriza je akutno zdravstveno in življenjsko ogrožajoče stanje. Natančneje, gre za nenaden in močan porast krvnega tlaka, ki zahteva takojšnje zdravljenje.

Količina izmerjenega krvnega tlaka ni tako odločilna. V tem primeru so pomembni naslednji dejavniki: Hitrost naraščanja krvnega tlaka. Pomembni so tudi spremljajoči simptomi.

Spremljajoči simptomi = zdravstvene težave, ki se pojavijo v okviru hipertenzivne krize.

1.

V prvi vrsti je hipertenzivna kriza povezana z živčnim sistemom, natančneje s centralnim živčnim sistemom. Sprememba delovanja možganov se običajno pojavi skupaj z vidnimi simptomi.

2.

Kasneje se pojavijo tudi simptomi poškodbe ali odpovedi srčno-žilnega sistema in ledvic.

1 + 2 = ogroženost delovanja življenjsko pomembnih organov.

Kaj je hipertenzija?

Hipertenzija (hipertenzivna bolezen) je strokovni izraz za visok krvni tlak. Ta bolezen spada med najpogostejše bolezni srca in ožilja.

Prizadene do 25 % svetovnega prebivalstva.

Visok krvni tlak je dejavnik tveganja za različne zdravstvene zaplete in bolezni, zlasti če je zdravljenje zanemarjeno.

Imenujemo ga tudi tihi morilec, saj lahko dolga leta poteka asimptomatsko. Zdravstvene težave se pojavijo šele, ko je moteno delovanje določenega organa ali organskega sistema.

Visok krvni tlak se lahko pojavi tudi po pretirani telesni dejavnosti, psihični preobremenitvi.

Vendar pa hipertenzija kot bolezen pomeni, da se krvni tlak trajno dvigne nad vrednost 140/90 mmHg.

Poleg tega je visok krvni tlak še vedno pomemben za zdravje in zdravje ljudi.

Merjenje vrednosti tlaka nad tem pragom mora biti v vsaj dveh neodvisnih meritvah.

Visok krvni tlak ni težava, ki zadeva le odraslo prebivalstvo. Prizadene tudi otroke. Kot glavni vzroki se navajajo neustrezen življenjski slog, povezan s prekomerno telesno težo do debelosti ali drugimi boleznimi.

Hipertenzijo glede na vzrok delimo na primarno in sekundarno.

Primarna = bistvena, ki nima znanega vzroka.

Sekundarna = izhaja iz druge bolezni. Primeri vključujejo bolezni ledvic, hormonske spremembe, preeklampsijo do eklampsijo pri nosečnicah in druge.

Do 95 % primerov = esencialna/primarna hipertenzija.

Pri nastanku visokega krvnega tlaka obstajajo tako imenovani neobvladljivi in obvladljivi dejavniki tveganja. Prve skupine dejavnikov človek s svojimi dejanji ne more spremeniti. Dejavniki v drugi skupini so neposredno povezani z razvojem hipertenzije.

Med najbolj znane dejavnike tveganja, ki povzročajo hipertenzijo, spadajo: - dejavniki tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati:

• starejša starost
• spol, pogostejši pri ženskah v menopavzi (prehodu)
• genetska nagnjenost in družinska anamneza
• moteno ravnovesje vazomotoričnega uravnavanja

Dejavniki tveganja, ki jih povzroča vedenje posameznika:

• prekomerna telesna teža in debelost
• Prekomerno uživanje soli NaCl
• pomanjkanje magnezija, kalija in kalcija v prehrani
• kajenje
• alkoholizem
• pomanjkanje gibanja in sedeč način življenja
• splošno slab življenjski slog
• negativen vpliv okolja, onesnaževanje

Evropsko združenje za hipertenzijo in Evropsko združenje za kardiologijo navajata vrednosti krvnega tlaka:

Sistola in diastola?

Srce kot črpalka črpa razkisano kri iz človeškega telesa, jo odvaja skozi pljuča, kjer se ponovno oksigenira, in jo nato črpa nazaj v telo.

Skratka...

Ko se miokard (srčna mišica) skrči, se kri iztisne v aorto. Takrat je krvni tlak najvišji. Ne sme presegati 140 mmHg (milimetrov živega srebra - metoda za merjenje krvnega tlaka).

Govorimo o sistoli - fazi krčenja srčne mišice in iztisa krvi v krvni obtok.

Diastola pa je faza sproščanja, ki nastopi po krčenju prekatov. Kri se vsrka v srce. Vrednost diastole ne sme biti višja od 90 mmHg.

Danes si krvni tlak merimo doma z digitalnim merilnikom krvnega tlaka in ne z merilnikom krvnega tlaka z živosrebrnim stolpcem.

V članku o hipertenzivni krizi si lahko preberete: Opredelitev hipertenzivne krize in vrednost krvnega tlaka. Vzroki. Manifestacije in kakšno je njeno zdravljenje.

Opredelitev hipertenzivne krize

Hipertenzivna kriza je akutno, življenje ogrožajoče stanje, ki spremlja poškodbo ali odpoved vitalnih organov.

Prizadeti so predvsem osrednji živčni sistem, srce, velike krvne žile in ledvice.

V tem primeru ni tako pomembna izmerjena vrednost krvnega tlaka, temveč hitrost naraščanja in s tem povezani simptomi.

Pri hipertenzivni krizi so podane približne vrednosti krvnega tlaka. Krvni tlak lahko naraste tudi nad 210/130 mmHg.

Pri krvnem tlaku in njegovem zvišanju je pomembna tudi izhodiščna vrednost.

Oseba z dolgotrajno povišanim krvnim tlakom drugače prenaša izhodne vrednosti krvnega tlaka kot oseba z dolgotrajno normalnim krvnim tlakom.

Primer: Izhodiščna vrednost 120/80 ali 170/90 in dvig krvnega tlaka nad 200/100.

Vsaka oseba zaznava dvig krvnega tlaka individualno.

Obstajata dve osnovni vrsti hipertenzivne krize. Delimo jih na nujne in urgentne.

Nujno stanje

Kot zelo nujna stanja označujemo stanja, za katera je značilen akutni ali nenadni in nagli dvig krvnega tlaka od normalnih ali povišanih vrednosti.

Z dvigom tlaka so povezane resne zdravstvene težave. Te so posledica prizadetosti tarčnih organov, kot so možgani, srčno-žilni sistem ali ledvice.

Nujno stanje = takojšnje zdravljenje.

V tem primeru je navedeno, da je zdravljenje potrebno v 1 uri.

Zmanjšanje krvnega tlaka je potrebno za preprečitev poškodb organov. Vendar se krvni tlak v tem trenutku ne zmanjša na normalno vrednost 120/80 mm Hg.

Tako občutno znižanje bi povzročilo neželeno izgubo krvi v teh življenjsko pomembnih organih.

Zdravljenje je običajno intravensko oziroma parenteralno (daje se zunaj prebavnega trakta). Stanje zahteva spremljanje v enoti intenzivne terapije. Spremljajo se osnovni življenjski znaki in večkrat se meri krvni tlak.

Nujna stanja

Bistveno povišana vrednost krvnega tlaka, vendar brez spremljajoče hude simptomatike, opisuje nujno stanje.

Tudi v tem primeru je potrebno zdravljenje, da se prepreči razvoj stanja.

Vendar pa poteka v nekaj urah. V večini primerov zadošča zdravljenje, ki se daje peroralno (skozi usta).

Nujno in urgentno stanje v tabeli

Previdnost Če hipertenzivne krize ne zdravimo pravočasno, obstaja nevarnost smrti zaradi poškodbe možganov, srca ali ledvic.

Kateri so vzroki za hipertenzivno krizo?

Natančen vzrok za hipertenzivno krizo še ni jasen. Vendar pa naj bi k njej prispevali nekateri pogoji.

Najpogostejši vzrok tega življenjsko nevarnega stanja je nezdravljena ali neustrezno zdravljena primarna hipertenzija, ki je zaplet sekundarne hipertenzije.

Zgodi se, da je to prva manifestacija hipertenzije.

Pogosto jo povzroči opustitev zdravljenja visokega krvnega tlaka. Pozabljeno zdravljenje? Pa tudi zavestno: danes grem na zabavo, pil bom alkohol.

Hipertenzivna kriza lahko prizadene vsakega hipertonika, in sicer na podlagi zunanjega dražljaja, psihičnega stresa, pa tudi ob poslabšanju druge bolezni.

Povzetek vzrokov za hipertenzivno krizo:

• Nezdravljena ali neustrezno zdravljena hipertenzija
  • prva manifestacija visokega krvnega tlaka
• opustitev jemanja zdravil za visok krvni tlak - pojav odboja
• pretiran psihološki stres in čustveni stres
• preeklampsija, eklampsija pri nosečnicah
• ledvična disfunkcija
  • akutno vnetje ledvic, akutni glomerulonefritis tudi pri otrocih
• infarkt srčne mišice
• možganska krvavitev ali možganska ishemija
  • možganska kap
• možganski tumor
• rak
• poškodba glave
• pooperativna stanja
• feokromocitom
• poživila, kokain, crack, metamfetamin, LSD

Poleg tega.

Poročajo, da kriza v večji meri prizadene skupino ljudi s sekundarno hipertenzijo, slabo toleranco antihipertenzivnega zdravljenja, kadilce in ljudi s slabo socialno-ekonomsko ravnjo (upoštevanje zdravljenja, življenjski slog).

Pri hipertenzivni krizi se poroča predvsem o motnji osrednjega živčnega sistema. To je stanje, ki ga imenujemo tudi encefalopatija.

V tem primeru se lahko pojavijo težave, kot so glavobol, omotica, slabost (občutek na bruhanje) do bruhanja, razdražljivost, zmedenost, motnje zavesti, celo koma. Pridružijo se lahko tudi krči.

Zaradi sprememb na očesnem ozadju se lahko pojavijo tudi motnje vida, kot so zamegljen, moten ali dvojni vid.

Resna posledica krize je krvavitev v možganih, kot je intracerebralna ali subarahnoidna krvavitev.

Srčno-žilne težave se kažejo kot krvavitve iz nosu (epistaksa), srčno popuščanje in pljučni edem, infarkt srčne mišice ali anevrizma aorte.

Ledvični simptomi so zmanjšano delovanje ledvic in zmanjšano do prenehanja nastajanja urina.

V tabeli so navedeni najpogostejši simptomi pri hipertenzivni krizi

Diagnoza temelji predvsem na anamnezi in pregledu fizioloških funkcij.

Pomembna vprašanja v tem primeru so:

1. ali se bolnik zdravi zaradi hipertenzije?
   • če da - kako dolgo
2. ali preverja vrednosti krvnega tlaka?
3. Katera zdravila jemlje za visok krvni tlak?
4. ali je izpustil kakšno zdravljenje?
5. ali je pred tem užival alkohol ali droge?
6. ali je imel v preteklosti podobno stanje ali hipertenzivno krizo?
7. ali je imel/-a možgansko kap, srčni infarkt ali kronično srčno popuščanje?
8. Ali ima te težave?
   • glavobol
   • bolečine v prsih
   • palpitacije
   • težko dihanje
   • motnje vida
   • omotica
   • ali druge motnje...

Resnost se ocenjuje tudi z:

1. trenutni krvni tlak
2. prvotnega krvnega tlaka
3. hitrosti naraščanja

Tako kot pri hipertenziji je treba določiti prizadetost organov. Klinična slika privede do potrebe po specialistu. To je lahko kardiolog, internist, nevrolog.

Če do zdaj hipertenzija ni bila diagnosticirana, se pozneje vključita tudi oftalmolog in nefrolog.

Osnovne preiskave vključujejo merjenje krvnega tlaka, EKG ali CT v primeru nevrološkega primanjkljaja. Dodane so tudi laboratorijske preiskave krvi.

Osnovni pregledi se opravijo na podlagi...

Izmerita se krvni tlak in pulz na obeh okončinah. Pri tem se lahko odkrije disekcijska anevrizma aorte. Opravi se orientacijski nevrološki pregled. Dopolni se EKG.

Prednostna naloga je seveda znižanje krvnega tlaka na sprejemljivo raven.

Pri hipertenzivni krizi je pomembno zgodnje odkrivanje, ki mu sledi zgodnje zdravljenje. Kasneje se opravi preiskava in diferencialna diagnoza.

Pri hipertenzivni krizi z jasnim potekom ni mogoče opisati. Simptomi hipertenzije so individualni. Odvisni so tudi od stopnje in hitrosti zvišanja krvnega tlaka ter izhodiščne vrednosti v času zvišanja.

Obstajajo ljudje, ki imajo visok krvni tlak že dlje časa. Pri njih zvišanje z vrednosti 150/90 na vrednost 210/120 morda ne povzroči tako resnih težav. Pri njih lahko takrat poteka kot nujna situacija.

Zviša se lahko le sistolični ali diastolični krvni tlak.

Po drugi strani pa obstajajo ljudje, ki imajo običajno normalne vrednosti. V tem primeru lahko hipertenzivna kriza povzroči nujno stanje, pri katerem je potrebno takojšnje zdravljenje.

Pri hipertenzivni emergentni krizi običajno poročamo o zvišanju diastoličnega krvnega tlaka nad 120 mm Hg.

V nasprotnem primeru obstaja tveganje za resne zaplete v obliki možganske kapi, možganske krvavitve, miokardnega infarkta, srčnega popuščanja in drugih bolezenskih stanj.

Hipertenzivna kriza pa se običajno pojavi kot triada, ki prizadene živčni sistem, srčni sistem in ledvice.

Najprej se pojavijo simptomi možganske disfunkcije. Primeri vključujejo močan glavobol, omotico do zmedenosti in motnje zavesti. Pridružijo se lahko občutek slabosti do bruhanja ter motnje vida.

Sčasoma se razvijejo težave s srcem, kot so levostransko srčno popuščanje s težavami pri dihanju ali bolečine v prsih s tveganjem za nastanek miokardnega infarkta.

Ledvice prizadene oslabljeno delovanje, ki se kaže v zmanjšanem ali ustavljenem nastajanju urina. V urin se lahko vneseta tudi kri in odvečne beljakovine.

Previdnost: Hipertenzivna kriza - nujna oblika zahteva takojšnje zdravljenje. Grozi zaplet možganske krvavitve, srčno popuščanje ali srčni infarkt in celo smrt.