Kaj je hernija diska: izbočenost, izpah medvretenčne ploščice?

Ob premiku medvretenčne ploščice se pojavi močna bolečina na mestu okvare ali se širi v druge dele telesa. V nekaterih primerih je poškodba ploščice vzrok za druge nevrološke težave.

Izbočenje medvretenčne ploščice je lahko v različnih oblikah in povzroča različne težave. Nastane zaradi različnih vzrokov, predvsem kot posledica nepravilne drže pri stoji ali sedenju.

Diagnoza ni težka, zdravljenje pa zahteva potrpežljivost. Včasih zadostuje temeljita ponovna ocena in sprememba življenjskega sloga, drugič je potreben operativni poseg.

Poročajo, da težava nastane kot posledica dolgotrajnega procesa. Do izbruha akutne faze pride nenadoma.

Bolečina je akutna (nenadna) in vztraja kronično (dolgotrajno).

Zmanjšuje kakovost življenja, saj povzroča neprijetno bolečino, moteno gibljivost in druge nevrološke težave. Povzroča nezmožnost za delo.

Izbočena medvretenčna ploščica se strokovno imenuje hernija diska.

Motnje diska (diskopatije) vključujejo več težav in bolezni diska. Nekatere od njih bomo na kratko opisali. Vsekakor pa bomo več časa namenili herniji diska.

Težave s hrbtenico ne prizadenejo le starejših. To so ugotovili tudi številni mladi ljudje. Pogosto se pojavljajo med 30. in 50. letom starosti.

V tem starostnem obdobju prizadenejo do 25 % prebivalstva. Prizadenejo torej produktivni del prebivalstva.

Sprašujete se, zakaj je tako?

Na primer: sedeči način življenja, sedeče delo, dolgotrajno stanje in prisilna drža, nepravilna drža, slabo dvigovanje bremen in seveda degenerativne spremembe zaradi staranja.

Te so najpogostejši razlog za nezmožnost za delo v tem življenjskem obdobju.

Težave s hrbtenico se upravičeno imenujejo bolezen civilizacije, tudi zato, ker se s temi težavami vsaj enkrat v življenju sreča vsak človek.

Bolečine v hrbtu se skupno imenujejo vertebrogeni algični sindrom. Nastanejo zaradi mišičnih krčev, kot na primer pri lumbagu. Lumbago je bolj znan kot blokada v hrbtenici ali razpoka v hrbtu.

Resnejše stanje je utesnitev živca zaradi izpaha diska.

Bolečina se lahko pojavi v katerem koli delu hrbtenice, od vratu do petnice (na primer po dolgotrajnem sedenju ali nesreči). Je intenzivna, dražeča, ostra, zbadajoča. Poslabša jo gibanje in celo majhna sprememba položaja.

Kaj sta hrbtenica in disk?

Na kratko: kaj sta hrbtenica in disk

Hrbtenica (columna vertebralis) je os človeškega telesa, ki skupaj z mišicami in vezmi tvori podporni (nosilni) in gibalni aparat človeškega telesa.

Seveda je hrbtenica tudi zaščita za hrbtenjačo.

Fiziološko je ukrivljena. ukrivljenost naprej imenujemo lordoza (v vratnem in ledvenem predelu), nazaj pa kifoza (v prsnem in križnem predelu). Ta ukrivljenost je fiziološka, tj. naravna.

Nasprotje naravne ukrivljenosti je na primer skolioza, ki je nenaravna (patološka) stranska ukrivljenost hrbtenice. Vendar je rahla in subtilna stranska ukrivljenost prisotna pri vsakem človeku.

Prehodno stransko ukrivljenost hrbtenice lahko opazimo, ko stojimo na eni nogi, ko prenašamo težo na eno okončino ali ko nosimo težje breme v eni roki.

Hrbtenico sestavlja 33 ali 34 vretenc.

Glede na svojo lego vretenca delijo hrbtenico na segmente - glejte spodnjo tabelo

Vretenca (skupaj z drugimi mehkimi strukturami) tvorijo oporo človeškemu telesu. Njihovi foramini vertebralis (vretenčne odprtine) tvorijo hrbtenični kanal, skozi katerega poteka hrbtenjača. Hrbtenjača se nahaja med vretenci C1 do L1-L2.

Hrbtenica - vretenca so med seboj trdno povezana, povezavo pa tvorijo npr:

• ligamenti - vezivni aparat, vezi hrbtenice, ki utrjujejo hrbtenico in pomagajo pri gibanju
  • ki so dolge in kratke
    • dolgi za celotno hrbtenico
    • kratki povezujejo sosednja vretenca
• medvretenčni sklepi - art. intervertebrales
• mišični sistem, mišice hrbtenice skupaj z mišicami trebuha ter mišicami ledvenega dela in medenice
  • tvorijo gibalno in fiksacijsko komponento hrbtenice
  • na splošno pomembne pri gibanju in drži telesa
• medvretenčne ploščice
• posebne povezave, kot so
  • sinhondroza
    • hrustančne povezave
    • nepremični spoj
    • v križnici in petnici s starostjo okostenijo - spremenijo se v kost

Medvretenčne ploščice so...

Medvretenčne ploščice (intervertebralni diski) so gibljive, po drugi strani pa toge ploščice, ki se nahajajo med vretenci hrbtenice.

Njihova oblika in struktura sta prilagojeni blaženju pritiska, napetosti ali rotacije v hrbtenici. So prožna polnila (vložki) med vretenci.

Funkcije diskov so na primer:

• blaženje udarcev med gibanjem, hojo tekom, skakanjem
• stabilizacija hrbtenice
• ohranjanje ravnotežja
• uravnovešajo tlačne in natezne sile ter jih porazdelijo po celotni površini
• sodelujejo pri vsakem gibanju hrbtenice, upogibanju ali rotaciji telesa

sledijo obliki vretenc. imajo različne višine. višje so med vratnimi in ledvenimi vretenci. najvišji disk je med vretencema L5 in S1.

Na stiku lobanje in hrbtenice ter med 1. in 2. vretencem vratne hrbtenice ni ploščic.

Med vretenci hrbtenice se nahajajo ploščice od stika C2 in C3 do L5 in S1. Njihova skupna dolžina znaša približno 20-25 % celotne dolžine hrbtenice.

Število medvretenčnih ploščic je 23.

Medvretenčna ploščica je sestavljena iz dveh glavnih delov, ki sta navedena v spodnji tabeli

Disk, zlasti njegovo jedro, ni prekrvavljen.
Prehranjuje se s prehajanjem tekočine.
To omogočajo gibanje, spremembe položaja hrbtenice, zlasti pa hoja.
Enako velja na primer za sesanje tekočine z gobo.
Zato neaktivnost in dolgotrajno sedenje ali stanje slabita prehranjevanje jedra diska.
To prispeva k težavam v prihodnosti.

Diski so ves čas svoje življenjske dobe statično in dinamično obremenjeni.

Obremenitev povzroči izrinjanje tekočine, znano tudi kot pojav plazenja. Višina diska se zmanjša. Ko pa se disk sprosti, se tekočina ponovno vsrka, s čimer se višina obnovi.

Izmenično obremenjevanje in razbremenjevanje diska ustvarja pretok tekočine v jedru.

Zaradi statične obremenitve se elastični obroči raztegnejo. Jedro v notranjosti je skoraj nestisljivo. Sila se enakomerno porazdeli po celotnem disku.

Dinamična obremenitev deluje drugače.

Obremenitev v gibanju povzroči neenakomerno porazdelitev sile in preobremenitev. Pri tem pride do poškodb.

Primer za to sta upogibni položaj in dvigovanje bremena. Vretena se nagnejo, zaradi česar je disk neenakomerno obremenjen.

Podobno dolgotrajno nameščanje povzroči omejitev prehranjevanja diska, kar omejuje njegovo funkcionalnost in elastičnost.

Poglejmo si hernijo diska podrobneje

Na diske lahko vplivajo različne težave. Ena izmed njih je hernija diska.

Degenerativna poškodba diska, ki jo imenujemo diskopatija, je glavna podlaga težave. Pride do zmanjšanja višine diska, kar je posledica biokemičnih in strukturnih sprememb.

Spremenijo se lastnosti diska in poslabša se njegovo delovanje. Degenerativne spremembe in hernija diska sta tesno povezani.

Herniacija diska je stanje, pri katerem pride do anatomskega odstopanja položaja diska ali dela diska zunaj njegove normalne lege. Običajno sega čez rob vretenčnega telesa.

Degenerativni proces se začne zgodaj, med odraščanjem. Poročajo, da se začne okoli 13. do 19. leta starosti. Po 30. do 50. letu starosti proces doseže vrhunec.

Po 30. do 50. letu starosti se najpogosteje pojavlja hernija diska.

V večji meri prizadene moške.

Najbolj gibljiva dela hrbtenice sta vratni in ledveni del. Ta sta najbolj obremenjena. In prav na teh področjih so izbokline diska najpogostejše.

Natančneje:

Najpogostejše področje izbokline medvretenčne ploščice je ledveni del hrbtenice.

Natančneje:

Glavno območje hernije diska je območje med vretenci L4-L5 ali L5 in S1.

V vratnem predelu so pogosti medvretenčni prostori med vretenci C4-C5 ali C5-C6.

V prsnem delu hrbtenice je hernija manj pogosta ali redka.

Najpogostejši so medvretenčni prostori med vretenci L4-L5 ali L5-S1.

Kje je vzrok za izbočenost medvretenčne ploščice?

Odgovor je podan v poglavju o vzrokih.

Vendar je vprašanje herniacije bolj zapleteno. Herniacija ima lahko več oblik.

Degenerativni proces v daljšem časovnem obdobju poškoduje strukturo vezivnega obroča anulus fibrosus. Zaradi te poškodbe obroč oslabi. Jedro diska lahko ob večji obremenitvi izboči to oslabljeno območje.

Vendar pazite...

Domnevajo, da proces degeneracije in poškodb ne vpliva samo na obroček diska. Gre za negativen vpliv v celotnem segmentu.

To pomeni, da vpliva na:

1. medvretenčni disk.
2. medvretenčne sklepe
3. samo vretence (telo vretenca)
4. vezi
5. in druge mehke strukture

Sam degenerativni proces je razdeljen na tri stopnje, ki so opisane v tabeli

Tabela prikazuje degenerativno kaskado po Kirkalda-Willisu.

Hernija medvretenčne ploščice je lahko različnih oblik.

1. Izbočen disk

Izbočenje diska (bulging) je simetrično izbočenje anulus fibrosus do 3 milimetre čez rob vretenčnega telesa. Hkrati se višina diska zmanjša le na enem mestu. Anulus fibrosus ni kršen.

Na tej stopnji še ne govorimo o herniaciji. Običajno ne povzroča kompresije (utesnitev živčnih korenin).

2. Izbočenje diska

Pri tej obliki je struktura anulus fibrosus razrahljana, vendar so njene zunanje lamele še vedno ohranjene. Izboklina je asimetrična, vendar omejena.

Jedro diska ne prečka diskovnega prostora. Robovi diska so še vedno gladki.

3. Iztisnitev diska

V tem primeru gre že za prolaps, ki je herniacija diska. Lamele obročka se pretrgajo - pride do njihovega pretrganja.

Posledično skozi razpoko v obročku prodre jedro pulposusa, in sicer zunaj območja diska. Izboklina ima nepravilne robove.

Ta oblika se nadalje deli glede na dislokacijo dela diska:

1. subligamentarna ekstruzija - del diska je dislociran, tj. je zunaj diska
   • ne presega ligamenta - lig. longitudinale posterius
   • le dvigne in premakne disk
   • večina velikih hernije je te vrste ekstruzije
2. ekstruzija s sekvestrom - stanje, pri katerem ta ligament (lig. longitudinale posterius) poči
   • vsebina hernije prodre preko ligamenta
   • se popolnoma odtrga od diska

Poleg strukturnih sprememb v segmentu vretenc je glavna težava utesnitev živcev v predelu hrbteničnega kanala. Posledično so glede na mesto utesnitve povezane nevrološke težave.

Glede na mesto utesnjenosti se hernije delijo na:

1. stranske
2. medialne
3. mediolateralne
4. foramenalne
5. ekstraforaminalne

Natančen vzrok za nastanek poškodbe diska ni povsem jasen. Predlagane so bile različne teorije o njenem nastanku, na primer genetska teorija ali razvojna teorija.

Genetska teorija predpostavlja, da so vzrok strukturne oslabitve genetske motnje, razvojna teorija pa navaja, da gre za motnjo med intrauterinim razvojem.

Degenerativni proces velja za eno od osnovnih teorij.

Gre za proces, ki se začne v mladosti. motnje v oskrbi z žilami in prehrani povzročijo oslabljeno delovanje. temu se pridružijo še spremembe v strukturi diska.

Zdrav disk je sposoben enakomerno porazdeliti obremenitev.

Neenakomerna, nelinearna in asimetrična obremenitev segmenta hrbtenice je temeljna težava pri nastanku hernije diska.

Neenakomerna obremenitev hrbtenice + dolgotrajna in ponavljajoča se preobremenitev določenega dela hrbtenice = težava.

V tem kontekstu se nakazuje medsebojno delovanje različnih dejavnikov. To bi lahko opisali kot negativni večfaktorski dejavnik tveganja pri razvoju degenerativnih sprememb in sprožitvi izbočenja do herniacije medvretenčne ploščice.

Pomembni dejavniki tveganja vključujejo:

• travma
• hipermobilnost
• razvojne motnje
• presnovne bolezni
• naravni proces staranja
  • starost
• spol
• družinska anamneza (družinsko breme)
• debelost
• nepravilna drža in navade pri hoji, sedenju ali ležanju
• vrsta poklica
  • prekomerne vibracije, npr. v delovnem okolju, industriji
• pomanjkanje gibanja - neaktivnost
  • pomanjkanje pravilnega gibanja
  • sedeč način življenja
  • sedeča delovna mesta
  • neustrezen način sedenja
  • dolgotrajno stanje in prisilna drža, na primer pri delu
  • enostranske obremenitve in ponavljajoče se preobremenitve - prisilni položaji pri delu, dejavnosti
• neustrezno dvigovanje bremen
• upogibanje v nenaravnem položaju, vrtenje v predklonjenem položaju
• kajenje .

Težav ne povzroča toliko samo sedenje, temveč predvsem neprimerno dolgo sedenje ali nepravilno sedenje.
Zato je treba med sedečim delom občasno spremeniti položaj.

Slabe navade, nepravilna drža, dolgotrajno sedenje, neenakomerno in neprevidno obremenjevanje hrbtenice vodijo do težav, ki se lahko končajo s hernijo diska.

Razlog za to je oslabitev hrbteničnih mišic ali telesnega jedra in splošnega podpornega sistema, kar vodi v nestabilnost hrbtenice. Obremenitev neenakomerno deluje na amortizerje (diske) med vretenci.

Preobremenitev medvretenčnih ploščic:
Leže = 25 %
stoje = 100 %
sede = 150 %
v predklonu = 200 %
dvigovanje bremena iz predklona z ravnimi spodnjimi okončinami = 1000 %

Vzrok težav je stiskanje živcev

Ena stran problema je, zakaj se pojavi, druga pa težave, ki jih povzroča.

Vzrok bolečine ali nevroloških težav je izbočenost diska v prostor hrbteničnega kanala ali na živčne korenine.

Če je izbočena vsebina diska vzrok za kompresijo, povzroča močno do neznosno bolečino. Različne nevrološke težave bolečino še povečajo.

Katere, je odvisno od mesta stisnjenosti hrbtenjače ali živca.

V vratnem delu hrbtenice lahko težave sevajo v zgornje okončine. Če je težava v ledvenem predelu, se od mesta prizadetosti širijo nižje.

Glavni simptom hernije diska je bolečina, ki ji sledijo druge težave, ki so posledica kompresije. Posebne težave so odvisne od mesta poškodbe.

Simptomi, ki se pojavijo pri herniaciji diska:

• nenadna bolečina, običajno zelo močna
  • ostra
  • dražeča
  • zbadajoča
• bolečino poslabšajo gibanje, sprememba položaja, kihanje ali kašljanje, pa tudi pritisk na blato
• antalgični nagib trupa
  • in s strani invalidnosti.
  • antalgični (protibolečinski)
  • olajševalni položaj
• stoj na neboleči okončini
  • preiskava okončine, v katero se širi nelagodje
• mišična napetost
• otrdelost
• mravljinčenje
• osnovni simptomi
  • zmanjšana občutljivost, celo izguba občutka na koži
  • oslabljena gibljivost, mišična šibkost, mišični krči
• olajšanje v ležečem položaju, in sicer na boku z upogibanjem okončin v kolenih

Bolečina je lokalizirana v prizadetem segmentu hrbtenice. V skladu s tem se bolečina nato širi v zgornje okončine in prsni koš (v primeru prizadetosti vratne hrbtenice) ali v spodnje okončine (v primeru prizadetosti ledvene hrbtenice).

Koreninski sindromi - kaj pomeni ta izraz?

Če imate težave s hrbtenico, ste zagotovo opazili izraz koreninski sindrom.

Nastane v primeru neposrednega pritiska na živčno korenino. V tem primeru se kot najpogostejši vzrok navaja hernija diska.

Drugi, ki jih je treba razlikovati, so na primer stanje po poškodbi hrbtenice, vnetje ali tumor na območju živcev in hrbtenjače.

Pojavi so značilni za težave, ki so značilne za prizadeti segment, in sicer zmanjšan mišični tonus, oslabljena gibljivost, pa tudi oslabljena občutljivost in refleksi.

Bolečina zaradi stiskanja živca se imenuje radikularna bolečina. Tudi druge nevrološke motnje so povezane z bolečino, ki se pojavi na področju inervacije v ustreznem dermatomu.

Hudi sindrom cauda equina

To je resno stanje, ki je posledica utesnjenosti prepleta živcev, imenovanega cauda equina.

Hrbtenjača poteka skozi hrbtenični kanal do približno 1. do 2. ledvenega vretenca, torej od L1 do L2.

Za ta sindrom je značilna znatna okvara motoričnih ali senzoričnih funkcij. Do okvare pride na ravni medeničnih organov in medeničnega dna, pa tudi na spodnjih okončinah.

Povzroča ga medialna hernija v ledveni hrbtenici pod vretencem L2 (drugo ledveno vretence). Simptomi so različni in so odvisni od mesta in obsega kompresije.

Primeri vključujejo oslabljeno občutenje v genitalnem in rektalnem področju. Bolečina v ledvenem predelu z dvostranskim ali enostranskim izpadom po dermatomih.

Motorična disfunkcija se kaže kot primer oslabitve mišic spodnjih okončin ter disregulacije sfinktrov (zapiralke) in s tem povezane inkontinence (odvajanje urina in blata). Razvije se oslabljena spolna funkcija.

Diagnoza danes ni težka, temelji na anamnezi in telesnem pregledu.

Temu so dodane še druge posebne preiskovalne metode.

Klinični pregled opravi specialist, v tem primeru nevrolog.

Ocenjuje se z vidom, in sicer držo, hojo. Palpacija (otipavanje) mišične napetosti. Pomemben je pregled hrbtenice in njene funkcije - pregled dinamike hrbtenice in obsega gibanja. Nevrološki pregled vključuje tudi druge specialistične metode, na primer prisotnost refleksov in manevrov (Lasegejev manever in drugi).

Pomembne slikovne metode vključujejo:

• RENTGENSKO SLIKANJE
• CT
• MRI
• EMG

Diferencialna diagnoza je pomembna. Njen namen je razlikovati od drugih vzrokov težav. Primeri so psevdoradikularni sindrom, zlomi hrbtenice - po padcu, vnetna bolezen diska ali vretenc, degenerativna bolezen živcev, srčna bolezen, onkološka bolezen ali psihiatrična motnja.

Potek bolezni na podlagi degenerativnega procesa je lahko sprva nem, ko poteka asimptomatsko. Akutno fazo lahko sproži na primer dvigovanje bremena, pa tudi obračanje v neprimernem položaju.

Primer je, če dvigujemo težko breme iz ležečega položaja z vzravnanimi spodnjimi okončinami.

Kasneje, ko herniacija napreduje in se slabša, se pojavijo bolečine in različne nevrološke težave. Bolečina je običajno zelo močna, po možnosti se stopnjuje zaradi gibanja in nepravilnega položaja ali poskusov, da bi ga spremenili.

Težave povzročajo tudi jutranje vstajanje iz postelje, vstajanje v ležečem položaju (zaradi jutranje higiene), dolgotrajno sedenje ali vožnja z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, kašljanje, kihanje ali pritisk blata.

Bolečino spremlja oslabelost mišic na območju in med dermatom (tj. na območju inervacije). Drug nevrološki simptom je tudi motena gibljivost okončine ali občutljivost kože.

Akutna faza se lahko izmenjuje z obdobji brez težav.

Nasprotje hitrega začetka je počasno in postopno napredovanje. Blage bolečine v hrbtenici se povečujejo, dodajo pa se še druge težave.

Sprožilec je lahko nesreča, neprimerna športna aktivnost, nagibanje, dvigovanje bremena, celo kihanje ali prehlad v hrbtenici.

Potek je tako kot simptomi odvisen od lokacije in obsega hernije diska.

Prevencia

Dôležité je si uvedomiť, že liečba tohto druhu, ale aj všeobecne ostatných problémov s chrbticou, vyžaduje dlhodobý prístup a zmenu celkového životného štýlu.

Liečba je dlhodobá, a závisí od ostatných opatrení, ktoré je človek ochotný pre lepší stav svojej chrbtice spraviť/upraviť/obetovať. Ešte pred vznikom samotných ťažkostí je nutné myslieť na prevenciu. Prevencia je #1. 

Prevencia zahŕňa:

• pravidelné a vhodné cvičenie
• chôdzu, chôdzu a chôdzu
• správne držanie tela
• vhodné sedenie s občasnou zmenou polohy - dostatočné prestávky pri práci
• správna technika zdvíhania bremien
• odstránenie nevhodných pohybových návykov
• pozor na jednostranné zaťažovanie
• škola chrbta

Tieto preventívne opatrenia slúžia i na zlepšenie výsledkov už pri vyskytujúcich sa problémoch s chrbticou. 
Nie je čas na vyčkávanie, začnime okamžite.