Fenilketonurija: kaj je in kako se kaže? (hiperfenilalaninemija)

Bolezen se imenuje tudi s kratico PKU (fenilketonurija). Gre za dedno bolezen, ki jo povzroča mutacija v genu. Ta posledično povzroči odsotnost encima, ki pretvarja aminokislino fenilalanin.

Fenilalanin se kopiči v telesu, zlasti v telesnih tekočinah. Prevelike količine povzročijo razvoj duševne zaostalosti in tudi fizioloških simptomov. Vzrok so poškodbe živčnih vlaken in motnje presnovnih procesov. Običajno se fenilalanin pretvori v tirozin.

O bolezni so prvič poročali leta 1934. Gre za avtosomno recesivno bolezen. Da bi se bolezen pojavila, mora biti gen, podedovan od obeh staršev, poškodovan.

Če sta oba starša prenašalca PKU, obstaja 25-odstotno tveganje za razvoj bolezni in do 50-odstotno tveganje, da bo otrok prenašalec. 25-odstotna je tudi možnost, da otrok ne bo zbolel in ne bo prenašalec.

Stopnja razširjenosti je odvisna od geografske lokacije. V Italiji in na Irskem je na primer stopnja razširjenosti višja, na Finskem in Japonskem pa nižja. V Turčiji je stopnja razširjenosti do ena od 4 000.

Bolezen se razvije že pri otrocih. Takoj ko začnejo uživati mleko, se pri njih poveča raven fenilalanina. Presežek fenilalanina poškoduje možgane, zato se v otroštvu začne razvijati psihomotorična zaostalost.

Otrok je tudi nemiren. epileptični napadi se lahko pojavijo med 6. in 12. mesecem. otroci so bledi, imajo svetle lase in modre oči. koža je nagnjena k ekcemom. fenilalanin se izloča tudi z urinom, ki nato značilno smrdi.

Zaradi presejalnih pregledov novorojenčkov pa je bolezen mogoče razmeroma hitro ujeti. Glede na možnosti sodobne medicine so možnosti za boljšo kakovost življenja razmeroma velike. Seveda so potrebni dosledno zdravljenje ter pozitiven odnos in aktivnost staršev.

Poškodba se pojavi v genu za fenilalanin hidroksilazo (FAH). Lokacija se nahaja na kromosomu 12. Po podatkih je v tem genu znanih približno 400 mutacij.

Kaj je fenilalanin?

Fenilalanin je esencialna aminokislina. Imenuje se esencialna, ker je telo ne more proizvesti samo in jo mora vzeti s hrano. Pomembna je, ker se uporablja za prenos živčnih impulzov.

Fenilalanin se s pomočjo encima fenilalanin hidroksilaze (FAH) pretvori v tirozin. Tirozin se nato uporabi in je zelo pomemben pri tvorbi nevrotransmiterjev. Iz njega nastajajo dopamin, adrenalin, noradrenalin in tiroksin.

Pri odraslih ostane približno 10 % fenilalanina, preostanek se uporabi za proizvodnjo beljakovin. Pri otrocih je razmerje drugačno, do 60 % se uporabi za proizvodnjo beljakovin.

V obliki beljakovin je sestavni del vseh živih organizmov. Največja vsebnost fenilalanina v prehrani je v:

• čokoladi
• sir
• oreščkih
• semena
• mleko
• jajca
• meso
• soja in tofu
• uporablja se tudi v umetnih sladilih

Fenilalanin ima več dobrih lastnosti, kot so:

• izboljšuje spomin
• daje odpornost na stres
• spodbuja duševno kondicijo
• spodbuja spolno aktivnost
• uporablja se pri boleznih, kot so Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, revmatoidni artritis ali duševne motnje

Fenilketonurija je najpogostejša recesivno dedna bolezen, ki jo povzroča okvara gena (12q22-q24.2), ki povzroča odsotnost encima fenilalanin hidroksilaze (FAH). Encim je lahko popolnoma odsoten ali pa je njegova raven nezadostna.

Ta encim je odgovoren za številne presnovne procese v telesu, zlasti pa pretvarja aminokislino fenilalanin v tirozin. Če tega encima v telesu ni, se fenilalanin kopiči v telesnih tekočinah in s tem v krvi. To povzroča težave v osrednjem živčevju, saj so visoke ravni v telesu toksične.

Posledično se pojavijo motnje centralnega živčnega sistema, ki se kažejo predvsem v duševni zaostalosti ali drugih možganskih funkcijah. Povezani so tudi mišični krči. Pojavijo se tudi težave s pigmentacijo, saj se del fenilalanina uporabi pri tvorbi melanina.

V presežku se fenilalanin izloča z urinom, od tod ime fenilketon-urija.

Posledica tega je pomanjkanje tirozina. To nadomestimo s povečanim vnosom s hrano. Tirozin je aminokislina. Pomemben je pri tvorbi hormonov, kot so adrenalin, noradrenalin, dopamin in tudi tiroksin.

Tirozin ni esencialna kislina, zato ga telo lahko tvori samo. Vendar to lahko stori le, če ima dovolj fenilalanina (FAH). Viri tirozina so predvsem mandlji, oreščki, sezamova semena, banane in avokado, pa tudi mlečni izdelki.

Bolezen se kaže fiziološko (telesno) in psihološko. Psihološko, če se bolezen ne zdravi, se od otroštva naprej razvije duševna zaostalost. Začetek bolezni je takoj po uvedbi mleka.

V telesu se kopiči fenilalanin. To poškoduje CNS in posledično težave. Če se bolezen ne zdravi, imajo otroci zmanjšan IQ. Do stopnje imbecilnosti ali idiotizma. Običajno bolezen zmanjša IQ na polovico prvotne vrednosti.

Prvi simptomi se razvijejo od 2. meseca dalje, v celoti pa se pokažejo med 6. in 12. mesecem. Poleg duševne zaostalosti so povezane težave s spominom, otroci so hiperaktivni. S psihološkega vidika je poleg duševne zaostalosti prisotna tudi nestabilnost v vedenju otrok, ki so lahko včasih apatični, včasih nemirni, tudi agresivni.

Za fiziološke manifestacije je značilno tudi grgranje ali bruhanje. Za bolezen je značilna tudi zmanjšana pigmentacija kože. Koža je na splošno bleda in suha, lasje so svetlejši, oči so običajno modre. Koža je nagnjena k ekcemom ali izpuščajem.

Poleg bledice bolezen fiziološko povzroča slabši razvoj zob, ploska stopala, težave z gibljivostjo hrbtenice in togost mišic. Poškodbe osrednjega živčnega sistema povzročajo konvulzivne napade.

Povečana raven fenilalanina povzroči njegovo izločanje z urinom. To povzroči značilen vonj urina, ki spominja na mišji urin. Bolezen lahko povzroči tudi mikrocefalijo, ki je vidno skrčen možganski del glave v primerjavi z obraznim delom.

Bolezen se lahko pojavlja v različnih oblikah. Najpogostejša oblika je klasična fenilketonurija. Poznamo tudi zmerno in blago obliko. Blaga oblika se imenuje tudi hiperfenilalaninemija.

Simptomi, ki se pojavljajo pri fenilketonuriji:

• Mentalna zaostalost do hude stopnje, če se zdravljenje zanemarja.
• konvulzivni napadi
• mikrocefalija
• motnje spomina
• psihiatrične motnje, agresivnost, hiperaktivnost
• zmanjšana pigmentacija - svetla koža in lasje, modre oči
• bruhanje
• grgranje
• ekcem
• smrdeč mišji urin
• zaostanek v rasti, nižja postava
• nehoteni gibi

Bolezen je pri nas zaznavna že več kot 50 let. Presejalni pregled novorojenčkov se opravi po rojstvu. S krvnim laboratorijskim testom se določi prisotnost ali odsotnost encima FAH, ki aminokisline pretvarja v tirozin. Za potrditev diagnoze se opravijo tudi genetski testi.

Poleg tega lahko pri otroku kasneje v življenju opazimo simptome, kot so mišični krči. Za snemanje električne aktivnosti možganov se uporablja tudi EEG, s katerim lahko zgodaj odkrijemo psihomotorično zaostalost.

Fenilalanin se začne kopičiti in prvi simptomi se lahko pojavijo pri približno 2 mesecih starosti. Simptomi postanejo izrazitejši med 6. in 12. mesecem starosti.

Takoj ko novorojenček začne piti materino mleko, se poveča raven aminokislin. Če se te ne razgradijo encimsko, se možgani poškodujejo. Zato se razvije duševna zaostalost.

Pri večjih otrocih se razvijejo hiperaktivnost, motnje spomina in vedenja. Otrok je nemiren, lahko je agresiven. Vendar je razvojni zaostanek opazen že med 4. in 9. mesecem življenja. Razvojni zaostanek se kaže tudi z mikrocefalijo, ki je manjši delež možganskega dela glave v primerjavi z obraznim delom.

Z naraščanjem ravni aminokislin se poškodbe osrednjega živčnega sistema še poslabšajo. Vidni so že zunanji fiziološki znaki bolezni, kot so krči, tresenje ali nehoteni gibi, pa tudi intenzivno bruhanje.

Otroci so zaradi zmanjšane pigmentacije kože bledi. Podobno bledi so tudi lasje, oči pa imajo modre šarenice. Koža je občutljiva in pogostejši so ekcemi ali drugi izpuščaji. Poleg mišičnih krčev je prisotna tudi mišična togost.

Povečana raven fenilalanina se odraža tudi v urinu, ki ima nato značilen mišji vonj, ki je opazen tudi v znoju, tj. iz kože. Za te simptome obstajajo učinkoviti ukrepi in zdravljenje.

Hrana in fenilketonurija

Kot smo že omenili, je treba pri fenilketonuriji upoštevati prehranski režim. Beljakovine so v večini živil. To pomeni, da je tako kot pri celiakiji potrebna sprememba prehrane.

V prehrano so vključeni prehranski dodatki, kot so posebne mešanice aminokislin, ki se jemljejo vsak dan, da se ohrani potreben dnevni vnos beljakovin, ki so pomemben gradnik v telesu.

Primerna so posebej oblikovana živila in živila z minimalno vsebnostjo beljakovin, ki se za nadzor vnosa stehtajo. Nekatera živila se lahko vključijo v prehrano po izračunu, npr:

• krompir in izdelki iz krompirja
• cvetača
• zelje
• špinača
• kečap
• gorčica
• in druga zelenjava in sadje z nizko vsebnostjo beljakovin