Ebola: Kakšni so simptomi?

Za ebolo so značilni razmeroma hiter začetek, bolečine in hemoragična mrzlica. Gre za virusno bolezen, ki je razširjena po vsem svetu. Trenutno je njena pojavnost v razvitih državah minimalna.

Etiologijo, prenos, simptome, možnosti zdravljenja, stanje v svetu, napredek pri cepivu in še veliko drugih zanimivih informacij najdete v naslednjem članku.

Ebola je virus RNA iz družine filovirusov (Filoviridae). Ebolavirus ima podolgovato nitasto obliko z izboklinami in premerom približno 80 nm ter povprečno dolžino 790-1000 nm. Največja dolžina pa je 1400 nm.

Virus ebola je bil odkrit v povezavi z epidemijo leta 1976 v afriških državah Zaire (zdaj Demokratična republika Kongo) in Sudan.

Glavna epidemija ebole se je začela decembra 2013 v zahodnoafriški državi Gvineji. Postopoma se je začela širiti v sosednje države.

Trenutno je znanih 5 različnih sevov virusa.

Najnevarnejši sev je Ebola Zaire, ki ima najvišjo stopnjo umrljivosti.
Drugi sev je Ebola Sudan, ki ima približno 60-odstotno stopnjo umrljivosti.

Virus je razdeljen na podtipe, poimenovane glede na kraj izvora: Bundibugyo, Reston, Sudan, Slonokoščena obala in Zaire.

Ebolavirus je resna akutna nalezljiva bolezen.

Pri okuženih ljudeh povzroča predvsem hemoragično mrzlico. Za bolezen sta značilni visoka nalezljivost in smrtnost.

Virus ebola se prenaša predvsem s telesnimi tekočinami (kri, slina, blato, urin ali sperma in vaginalni izločki).

Prenos se lahko zgodi z nezaščitenimi spolnimi stiki (vaginalnimi, analnimi in oralnimi).

Do prenosa lahko pride tudi z neustrezno steriliziranimi instrumenti, kot so injekcijske brizge in igle. To je še posebej pogosto v državah z nizko stopnjo higiene in zdravja.

Ljudje se lahko okužijo tudi v tesnem stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami živih ali mrtvih divjih živali, kot so med drugim opice, šimpanzi, antilope, ježevci in netopirji.

Tvegano je tudi uživanje nepredelanega mesa z ogroženega območja.

Prenos po zraku je minimalen, saj se ebola ne prenaša z običajnimi stiki med ljudmi. Ravnanje z denarjem ali običajnimi predmeti predstavlja majhno tveganje.

Žuželke, vključno s komarji, ne prenašajo virusa.

Trenutno je pri potovanju na območja Afrike tveganje za okužbo z virusom ebole zelo majhno, razen če posameznik pride v stik s telesnimi tekočinami živih ali mrtvih okuženih oseb ali živali.

Hkrati lahko zaradi morebitnega tveganja neustreznih higienskih in sanitarnih standardov v zdravstvenih ustanovah na območjih s tveganjem za pojav virusne bolezni ebola obstaja povečano tveganje prenosa za popotnike, ki iščejo zdravstveno oskrbo v določeni zdravstveni ustanovi.

Okužba se začne z visoko vročino, bolečinami v prsih in trebuhu, slabostjo, drisko ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pojavijo se splošna oslabelost, slabo počutje in pretirana utrujenost.

Pogosti so tudi bolečine v grlu, vnetje dihalnih poti in suh kašelj.

Najbolj tvegane manifestacije ebole so zunanje in notranje krvavitve ter posledično odpoved notranjih telesnih sistemov.

Iz telesa se prekomerno izgubljata voda in kri. V nekaterih primerih je lahko manifestacija ebole tudi zlatenica.

Povzetek možnih simptomov virusa ebole:

• Vročina (visoka telesna temperatura)
• driska (vodeno blato)
• slabost in bruhanje
• utrujenost in šibkost
• bolečine v sklepih in mišicah
• bolečine v prsih
• bolečine v trebuhu
• Bolečine v prebavnem traktu
• Vnetje grla
• Suh kašelj
• Rdeč kožni izpuščaj (petehije)
• Krvavitev iz nosu
• bruhanje krvi
• Krvavo blato
• Krvaveče dlesni
• Podkožni hematom
• Notranja krvavitev

Zaradi nespecifičnih začetnih simptomov je lahko diagnoza precej zahtevna. Zato je bistvenega pomena, da se vzame popolna anamneza bolnika in ugotovi morebitna živalska ali človeška okužba na območjih s povečanim tveganjem za okužbo.

Zdravnik zlasti preuči bolnikovo zgodovino potovanj v države z visokim tveganjem okužbe.

Ebolo je treba razlikovati od drugih bolezni z začetnimi podobnimi simptomi, kot so malarija, kolera ali druge krvavitvene vročine.

Za potrditev virusa ebole je potreben vzorec bolnikove krvi.
Laboratorijsko se ocenijo virusna protitelesa in prisotnost virusa ebole v krvi.

Krvne preiskave pokažejo tudi nenormalno število belih krvničk, nizko število trombocitov, povišane vrednosti jetrnih encimov ali patološko raven koagulacijskega faktorja v krvi.

Ob sumu na ebolo preiskovalni zdravnik določi tveganje za okužbo ter odredi karanteno in izolacijo bolnika.

Inkubacijska doba od prve okužbe z virusom je razmeroma kratka. Najpogosteje se prvi simptomi bolezni pojavijo v 3 dneh do 2 tednih.

Inkubacijska doba virusa ebole je od 2 do 21 dni.

Prvi simptomi so visoka telesna temperatura, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost, bruhanje in vodeno blato - diareja. Zaradi prevelike izgube vode pride do dehidracije.

Po nekaj dneh se lahko na koži pojavi specifičen rdeč izpuščaj. Pojavijo se vnetje dihalnih poti, kašelj in bolečine v prsih, bolečine v mišicah in sklepih.

Po približno prvem tednu se pojavijo resnejši simptomi, in sicer krvavitev.

Pojavijo se zunanje krvavitve iz različnih telesnih odprtin in nevarnejše notranje krvavitve. Krvavitev v notranjosti telesa poškoduje organe in lahko povzroči odpoved organov.

Krvavitev se kaže s krvavim blatom, krvavo drisko, izkašljevanjem in bruhanjem krvi, krvavitvijo iz dlesni v ustih in nosu ter vidno krvjo v podkožju (modrice).

V dveh tednih se bolezen z ustreznim zdravljenjem in močnim imunskim sistemom posameznika odpravi. Zdravstveno stanje se počasi izboljšuje. V nasprotnem primeru okuženi posameznik umre v drugem tednu zaradi izgube krvi in odpovedi organov.

Včasih se lahko virus ebola kaže kot nekoliko blažja bolezen - podobno kot hujše manifestacije gripe.

Preprečevanje bolezni virusa ebola

Sama po sebi virusna bolezen ebola ni 100-odstotno preprečena.

Vendar pa je treba odpraviti tveganja za prenos - izogibati se je treba potovanjem v žariščne države z visokim tveganjem, uživanju nepreverjene hrane ali vodnih virov, higieni, zaščitenim spolnim odnosom itd.

Pri posameznikih, ki so v preteklosti potovali v države z visokim tveganjem, je treba spremljati simptome. Če se v nekaj dneh ali tednih po vrnitvi pojavijo visoka vročina, prekomerna utrujenost, driska ali drugi klinični simptomi (bruhanje, krvavitev, trebuh ali glavobol), je treba takoj poiskati zdravniško pomoč. V prvi vrsti je treba zdravniku sporočiti zgodovino potovanja.