Divertikuloza in divertikulitis: kakšni so vzroki in simptomi? + Zdravljenje

Divertikuloza je bolezen, pri kateri je v debelem črevesu prisoten izrastek črevesne stene ali drugega votlega organa ali dela črevesa. To imenujemo divertikul.

V črevesju se lahko razvije eden ali več divertiklov. Razvijejo se lahko v katerem koli delu. Najpogosteje pa so v debelem črevesu in v levem delu debelega črevesa, preden preide v danko (sigma).

Divertikul se deli na:

• desni divertikulum, ki vsebuje vse plasti črevesne stene
• lažni ali psevdodertikulum, ki vsebuje le nekatere plasti črevesne stene

Pravi divertikulum je redek. V večini primerov gre za psevdodivertikulum. Del stene debelega črevesa se izboči nad oslabljeno mišično plastjo.

Drugo ime za to bolezen je tudi divertikularna bolezen ali divertikuloza debelega črevesa, tj. debelega črevesa. Ta bolezen ima različne stopnje. Ima asimptomatsko fazo (brez simptomov), ki se imenuje tudi nezapletena asimptomatska divertikuloza.

Druga je zapletena simptomatska divertikuloza. Prvo v večini primerov odkrijemo naključno med pregledom črevesja. Zapleti divertikuloze lahko vključujejo različne težave, kot so npr:

• dolgotrajne bolečine v trebuhu, zlasti v levem spodnjem kvadrantu
• krvavitev
• akutni divertikulitis
• motnje odvajanja blata
• zvišanje telesne temperature
• bruhanje

Zaplet divertikuloze je v tem primeru akutni levostranski divertikulitis. Za nezapleteni divertikulitis je značilno vnetje divertikuluma, pri katerem ne pride do perforacije - raztrganine. Zapleteni divertikulitis spremlja perforacija, tj. raztrganina črevesne stene.

Posledično nastane absces ali fistula.

Absces je omejeno vnetno nahajališče. Fistula je patološka povezava črevesa z drugim, sosednjim organom. Pogosto nastane povezava črevesa z mehurjem. Pri ponavljajočem se vnetju se lahko pojavi stenoza, ki je zožitev ali obstrukcija, tj. zapora črevesa.

Divertikuloza je manj pogosta pri ljudeh, mlajših od 30 let. Po 40. letu starosti je njena pogostnost približno 10 odstotkov, pri starejših od 60 let pa 50 odstotkov. Po 80. letu starosti se njena pogostnost ne glede na spol približuje 100 odstotkom. Divertikuloza se lahko razvije v požiralniku, želodcu ali tankem črevesu. Najpogostejša pa je v debelem črevesu in njegovem požiralnikovem delu.

Poročajo, da se približno 25 % primerov divertikuloze zaplete z akutnim divertikulitisom.

Debelo črevo in njegovi deli

Debelo črevo je strokovno znano pod latinskim imenom intestinum crassum, tudi debelo črevo. Nadaljuje se iz tankega črevesa in je lahko dolgo približno 1,5 m. Sluznica debelega črevesa ne proizvaja oziroma ne tvori novih snovi. Uporablja se predvsem za reabsorpcijo (vsrkavanje) vode.

Širina debelega črevesa je približno 4-8 cm.

Iz tankega črevesa prehajajo v tanko črevo neprebavljeni ostanki hrane, žolčna barvila, izločene celice iz višjih delov črevesa ter voda. Na to vsebino (himus) nato delujejo črevesne fermentacijske in gnilobne bakterije. Te se nadalje razgrajujejo, dokler se ne spremenijo v blato.

Pri tem procesu nastajajo črevesni plini, kot so na primer metan, ogljikov dioksid, amoniak ali fenol.

Tabela prikazuje dele debelega črevesa, ki si sledijo drug za drugim

Divertikul je izboklina v steni črevesa. Najpogosteje se del črevesne stene premakne zaradi oslabljene muskulature. To se zgodi zlasti v požiralniku. Zakaj nastanejo te izbokline, ni povsem jasno.

Menijo, da je glavni vzrok oslabljena plast črevesa in povečan pritisk v njej. To vključuje na primer področje, kjer krvne žile vstopajo skozi črevesno steno, pa tudi prostor med mišičnimi snopi. Dejavniki tveganja za nastanek divertiklov so naslednji:

• povečan pritisk v črevesju zaradi napihnjenega blata ali zaprtja
• oslabitev črevesne stene, zlasti mišične plasti
• starejša starost, nad 40 let
• pomanjkanje vlaknin v prehrani in zato težave pri odvajanju blata

Divertikuloza se pogosto, v 25 odstotkih primerov, razvije v akutni divertikulitis. To je vnetje črevesja, ki je lahko nezapleteno, brez poškodb črevesne stene. V hujših primerih pa gre za zapleten divertikulitis.

Zanj je značilna perforacija (predrtje) črevesne stene.

Poleg perforacije črevesa lahko nastane tudi absces ali fistula. Stenoza (zožitev) do obstrukcije (zapora) črevesa je posledica ponavljajočega se vnetja. Vzrok vnetnega zapleta ni natančno pojasnjen. V prvi vrsti ga razlagajo kot kombinacijo:

1. nenormalno stanje črevesne stene
2. zmanjšana gibljivost (mobilnost) črevesa
3. povečan pritisk v črevesju
4. motnje v črevesni mikroflori

Na pojav divertikuloze in divertikulitisa vplivajo tudi:

• življenjski slog, pomanjkanje gibanja
• kajenje
• alkohol
• debelost
• prehrana
• zdravila, kot so kortikosteroidi, zdravila za kemoterapijo, nesteroidna antiflogistična zdravila

V razvitih državah povečano pojavnost divertikuloze pripisujejo predvsem nepravilni sestavi prehrane, ki vsebuje manj zelenjave, sadja, žitaric in več mesa ter s tem majhen delež vlaknin. Posledično pride do zaprtja in težav pri odvajanju blata.

V večini primerov je divertikuloza asimptomatska, tj. brez simptomov. Takrat jo imenujemo nezapletena asimptomatska divertikuloza.

Vendar pa približno 25 % primerov preide v zapleteno simptomatsko divertikulozo.

Zaplet je akutni levostranski divertikulitis. Ta se nadalje razlikuje na nezapletenega in zapletenega. Temu primerno se pojavijo tudi drugi simptomi. Pri nezapletenem pride do vnetja enega ali več divertiklov.

Stena črevesa ni poškodovana.

Za zapleteno obliko je značilna prekinitev, tj. perforacija črevesne stene. V drugih primerih se razvije absces ali fistula. Po ozdravitvi in razrešitvi pride do ponovnega vnetja, ki lahko povzroči zožitev (stenozo) ali celo zaporo črevesa.

To povzroči akutno abdominalno epizodo.

Simptomi vključujejo:

• občutek togosti trebuha
• krčevita bolečina v trebuhu, zlasti v levem spodnjem delu, ki lahko prehaja v dimlje ali hrbet
• poslabšanje bolečine ob gibanju
• povečana občutljivost pri palpaciji
• moteno odvajanje blata, ki lahko vključuje zaprtje ali celo drisko
• občutek polnosti
• vetrovi ali napenjanje
• zvišanje telesne temperature, mrzlica
• bruhanje
• krvavitev in najdba sveže krvi v blatu, ki se imenuje enteroragija
• težava se močno poslabša, kadar divertikulum poči in se črevesna vsebina izprazni v trebušno votlino
• nevarnost peritonitisa, življenjsko nevarnega vnetja potrebušnice
  • huda bolečina v trebuhu
  • trd, ploščat trebuh
  • prenehanje prehajanja plinov
  • hladen znoj
  • vročina
  • pospešen srčni utrip in dihanje
  • znižanje krvnega tlaka in razvoj šoka
  • nevarnost smrti

Poročajo, da je pogostost divertikulitisa med 10 in 30 odstotki primerov divertikuloze. Zelo pogosto se v 4-20 odstotkih primerov pojavi fistula, patološka povezava črevesa z drugim organom. Gre za preboj stene črevesa v sosednji organ, najpogosteje v mehur.

65 % fistul je med črevesom in mehurjem
25 % je povezava črevesa z nožnico
3 % z maternico
Približno 1 % predstavlja črevesno-kožna fistula.

Ker je divertikuloza asimptomatska, se diagnoza običajno postavi naključno ob pregledu črevesa. V primeru akutnega divertikulitisa je diagnoza odvisna od klinične slike, telesnega pregleda in anamneze.

Naknadno se opravijo tudi laboratorijske preiskave krvi. Povečata se število belih krvničk in raven CRP, pri čemer je CRP v serumu nad 50 mg/l. Slikovne metode vključujejo UZ, CT ali MRI. Kolonoskopija v akutni fazi divertikulitisa ni priporočljiva, predvsem zaradi nevarnosti zapletov.

Pojavnost simptomov in resnost težav seveda vplivata na pojav zapletov. Pri postavljanju diagnoze je pomembno izključiti druge vnetne črevesne bolezni, ki imajo lahko podobne simptome. V vsakem primeru sta strokovni pregled in zgodnja diagnoza divertikulitisa zelo pomembna.

Prisotnost divertikla morda ni zunanje dokazana. V primeru zapleta se pojavi občutek otrdelosti do bolečine v trebuhu. Sprva je povezan tudi občutek polnosti in napihnjenosti.

Najpogostejše mesto divertiklov je požiralnik debelega črevesa, ki se nahaja v levem spodnjem kvadrantu trebuha. To je tudi področje, v katerem se pojavi bolečina ali draženje na dotik.

Bolečina je krčevita in intenzivna. Poslabša jo gibanje. Težave spremlja odvajanje blata v obliki zaprtja ali driske. Pri divertikulitisu je od obsega težav odvisen tudi obseg težav. Bolečina in drugi simptomi se povečajo, ko divertikul razpoka. Posledično lahko pride do peritoneja in akutne abdominalne epizode.

Druga možnost je nastanek abscesa, ki je omejeno vnetno nahajališče, ki ga je lahko navzven otipljivo. Druga vrsta zapleta je razvoj patološke povezave sosednjih organov s črevesjem.

Pri tej bolezni se pojavi tudi krvavitev v črevo, za katero je značilna prisotnost sveže krvi v blatu.

V primeru pogostih ponovitev vnetja lahko pride do zožitve črevesa in celo njegove zapore. Če težave vztrajajo, je seveda izjemno pomembno, da poiščete strokovno pomoč in pravočasno zdravljenje.

Kaj se priporoča pri divertikulozi?

Pri tej bolezni je pomembno tudi preprečevanje razvoja težav in tudi ponavljajočih se vnetij. Vpliv imajo seveda spremembe življenjskega sloga, telesna aktivnost in spremembe prehranjevalnih navad s spremembami vsebine prehrane.

Priporočila za divertikulozo v pregledni tabeli