Cushingov sindrom: kaj je in kako se kaže + Zdravljenje

Cushingov sindrom je redka bolezen, za katero letno zboli približno 1 do 2 osebi od 500.000. Znan je tudi pod imenom hiperkortizolizem, kar pomeni prekomerno tvorbo kortizola. Kortizol (hidrokortizon) je steroidni hormon. Ima zelo pomembno vlogo pri presnovi in odzivanju telesa na stres.

Bolezen uvrščamo med endokrine bolezni.

Pogosta vprašanja:
Kaj je Cushingov sindrom in zakaj se pojavi?
Kako se kaže, diagnosticira in zdravi?

Cushingov sindrom je posledica dolgotrajnega in prekomernega nastajanja tega hormona. Njegovo nastajanje lahko sproži več mehanizmov. Temu primerno je tudi opredeljen in označen. Izvor je lahko eksogen, pa tudi endogen.

Razlika med eksogenim in endogenim izvorom bolezni:

1. eksogeni nastane, kadar hormon v telo vnesemo v večjem odmerku (iatrogeni). Na primer pri zdravljenju z zdravili iz skupine glukokortikoidov.
2. endogeno nastane zaradi napake v proizvodnji, tj. prekomernega proizvajanja.

Problem endogene oblike je bolj zapleten. Ta vrsta lahko nastane zaradi prekomerne proizvodnje:

• ACTH, ki je adrenokortikotropni hormon, ki ga proizvaja sprednji del hipofize
• kortizola v nadledvični žlezi
• CRH kratica za kortikotropin sproščujoči hormon (kortikoliberin), gre za redkejšo obliko
• Psevdokuhoidna stanja, pri katerih je napaka na drugi ravni osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična skorja, gre za redko stanje

Kaj je kortizol?

Kortizol je steroidni hormon, ki ga uvrščamo med glukokortikoide. Ti nastajajo v nadledvičnih žlezah, natančneje v skorji nadledvične žleze. Za sintezo steroidnih hormonov so potrebne maščobe, tj. holesterol, plazemski lipoproteini, znani tudi kot LDL in HDL.

Kortizol ima nenadomestljivo vlogo v telesni presnovi, saj vpliva na oskrbo možganov z energijo (sladkorji) in stimulacijo srčno-žilnega sistema. Je bistven stresni hormon.

Na nastajanje kortizola vpliva izločanje drugega hormona, ki je nadzorovano centralno, tj. iz CNS (centralnega živčnega sistema), natančneje iz hipofize. Glede na njegovo funkcijo je nastalo tudi njegovo ime, tj. adrenokortikotropni hormon ACTH. Ta nastaja v sprednjem režnju hipofize.

Če poenostavimo, izločanje ACTH nadzorujemo iz hipotalamusa. Natančneje, prek drugega hormona, in sicer kortikoliberina. Imenujemo ga tudi CRH, iz angleške besede corticotropin releasing hormone. Ta poveča njegovo izločanje v hipofizi.

Kortizol vpliva in deluje na:

• Metabolizem
• upravljanje energije
• Pomemben je pri odzivanju na stres in učinkuje ob stresu:
  • v mišicah
  • v jetrih
  • trebušni slinavki
  • in deluje tudi na maščobno tkivo kot zaloga energije
  • katabolni in antianabolni
• presnova sladkorjev, zlasti oskrba možganov s sladkorji med stresno reakcijo
• presnovo maščob, pri kateri se sprošča energija iz telesnih maščobnih zalog
• presnova beljakovin - aminokisline
• srčno-žilni sistem - poveča krvni tlak in minutni volumen srca
• zavira imunske reakcije, zmanjša proizvodnjo eozinofilcev, levkocitov, limfocitov, vendar poveča raven eritrocitov
• ima protivnetni učinek, ki se uporablja na primer pri alergijskih reakcijah in vnetjih
• psiha

Os hipotalamus-hipofiza-adrenokortikalna na kratko

Hipotalamično-hipofizno-adrenokortikalna os je strokovno znana tudi pod kratico HPA in je pomemben nevroendokrini sistem. Ima pomembno vlogo pri upravljanju energije in sodeluje pri odzivu na stres. Njene sestavine medsebojno delujejo in vplivajo na organizem ter hormonske, živčne in imunske procese.

Ta sistem sestavljajo trije sestavni deli, in sicer:

1. hipotalamus, kjer se tvori CRH
2. hipofiza, zlasti adenohipofiza, ki proizvaja ACTH
3. skorja nadledvične žleze, kjer se v kri izločajo glukokortikoidi in s tem kortizol

Celotno vprašanje je zapleteno in za povprečnega človeka nepotrebno - in seveda nezanimivo. Te osnovne informacije služijo le za predstavo, da ima lahko težava s proizvodnjo kortizola različne vzroke. To je pomembno pri diagnosticiranju osnovnega vzroka in zdravljenju Cushingovega sindroma.

Vzrok bolezni je v povečani proizvodnji kortizola. Ta ima lahko različne vzroke. Redke so motnje v poteku HPA, manj pogost je vzrok v proizvodnji CRH. Sprva se ocenjuje, da je težava v izločanju ACTH ali samega kortizola.

Eksogeni vzrok je posledica prevelike oskrbe s hormonom od zunaj. Najpogosteje pri farmakološkem zdravljenju, ko se osebi dajejo glukokortikoidi. Endogena oblika je posledica motnje v proizvodnji CRH, ACTH ali kortizola.

Psevdokuhingovo stanje je na primer povezano z debelostjo, alkoholizmom, dolgotrajnim stresom ali celo depresivno motnjo. Endogeni Cushingov sindrom se nadalje deli na dve vrsti.

Tabela prikazuje delitev Cushingovega sindroma glede na osnovni vzrok

Cushingov sindrom vpliva na več telesnih sistemov in organov. Razlog za to je širok spekter delovanja kortizola, ki je vključen v presnovne, hormonske in imunske procese v telesu. Je tudi pomemben hormon, ki sodeluje pri obvladovanju stresnega odziva.

Simptomi Cushingovega sindroma, povzeti v spodnji tabeli

Manj značilni simptomi bolezni so otekanje, zlasti okončin, glavobol ali pogosto uriniranje. Pri ženskah povzroča androgene spremembe, kot je izpadanje las. Pa tudi hirzutizem, kar je povečana rast las na netipičnih mestih. Poleg tega gre za hiperpigmentacijo kože in povečano nastajanje aken. Resen zaplet je neplodnost. Pri otrocih lahko bolezen povzroči upočasnitev ali celo ustavitev rasti in spolnega razvoja.

Diagnoza Cushingovega sindroma poteka v dveh korakih, in sicer s potrditvijo hiperkotizma in določitvijo vzroka za prekomerno tvorbo hormonov, ACTH ali kortizola. Pomembna sta anamneza in klinična slika. Odvzame se biološki material. Potrebno je, da moški ne jemlje kortikosteroidov, ženske pa hormonske kontracepcije, vsaj 6 tednov pred odvzemom.

Opravijo se laboratorijske preiskave krvi in urina. V krvi se določijo serumski kortizol, ACTH in po potrebi CRH. Posebej se opravi tudi tako imenovani deksametazonski supresijski test. Ena od metod je dajanje deksametazona, analoga glukokortikoida, v kri. Nato se izmeri količina kortizola v krvi. Vzame se tudi kri za določitev levkocitov in eritrocitov ter biokemičnih parametrov, glikemije in pH.

Za diagnozo se lahko uporabi tudi analiza urina, saj se kortizol izloča tudi z urinom. Kortizol v urinu se določi v 24 urah. Za potrditev tumorja hipofize ali nadledvične žleze se uporabijo slikovne metode, CT ali MRI. Rentgen se uporabi za izključitev osteoporoze ali diagnosticiranje patoloških zlomov.

Od primarnega vzroka je odvisen tudi potek bolezni. Lahko je dolgotrajen, lahko pa tudi hiter. Običajno opazimo spremembo telesne oblike, tj. povečanje telesne teže. Značilno je odlaganje maščobe na predelu predklona in razvoj t. i. pajkove postave ali bikove grbe. Okončine so tanke, kar je pogojeno z atrofijo mišic.

Ohlapnim mišicam sledita mišična šibkost in bolečine. koža je tanka, krhka in zlahka poškodovana. rane se slabo celijo, koža je nagnjena k vnetjem. povečano je število modric. padci povečajo tveganje za zlome zaradi osteoporoze. vendar je Cushingov sindrom tudi vzrok za patološke zlome.

Med kardiovaskularnimi težavami sta v ospredju hipertenzija in tveganje za druge kardiovaskularne težave. To tveganje se pomnoži z motnjo presnove lipidov in sladkorja, povečano ravnjo sladkorja v krvi. Na splošno je bolezen predispozicija za razvoj presnovnega sindroma.

Pri prizadeti osebi se lahko razvijejo tudi psihološke motnje in čustvena nestabilnost. Pri otrocih je vzrok zastoj rasti in zaostanek v spolnem razvoju. Pri hitrem pojavu težav se tipična klinična slika morda ne pojavi. Pomembni so diferencialna diagnoza, razlikovanje od drugih vzrokov in zdravljenje.