Botulizem: Kako se pokaže in zakaj se pojavi? Kaj je klobasni strup?

Botulizem je bolezen, ki jo povzroča toksin botulinum toksin. Botulinum toksin je eden najmočnejših toksinov na svetu. Sestavljajo ga grampozitivne anaerobne bakterije (za življenje ne potrebujejo kisika) iz rodu Clostridium. Bakterij je več vrst. Najbolj znana je verjetno Clostridium botulinum. Druge so Clostridia butyricum ali Clostridia barata.

Sicer pa se bolezen imenuje tudi zastrupitev s hrano, zastrupitev z botulinum toksinom, zastrupitev s klobasami ali alimentarni botulizem. Do zastrupitve pride zaradi zaužitja strupa. Ta strup ima nevrotoksičen učinek, kar pomeni, da vpliva na živčni sistem.

Iz zgodovine

Bolezen ni sodobna. O morebitnem pojavu bolezni se govori že okoli leta 886-911, ko je bizantinski cesar prepovedal proizvodnjo strupov. Pozneje v 19. stoletju jo je omenil zdravnik Justinus Kerner. Bakterijo Clostridia botulinum, ki proizvaja toksin, je leta 1895 izoliral Emile van Ermengem po množični zastrupitvi, do katere je prišlo po uživanju prekajene šunke.

Hrana, bakterije, strupi in zastrupitve

zastrupitev povzročajo živila, v katerih se razmnožujejo bakterije, predvsem zaradi neustreznih postopkov pridelave ali skladiščenja. Med temi živili so na prvem mestu tista z visoko vsebnostjo beljakovin. To velja zlasti za meso in ribe. Med zelenjavo so to stročnice, pa tudi različno sadje in gobe.

Posebej ogrožena so živila z visoko vsebnostjo beljakovin, pa tudi drugi, zlasti domači izdelki:

• konzervirana živila (paštete, leča, zelje)
• domači izdelki in konzerve, kot so klobase, slanina, šunka, grah, fižol, zelje, koruza, vloženi orehi, česen, čebula
• meso, zlasti hladni kosi, kot so klobase, šunka, narezki
• mehki siri, sirova omaka ali jogurt
• ribe (ribja solata, parklji)
• gobe, zlasti tiste, ki so zavite v folijo
• zelenjava, zlasti stročnice
• različno sadje (jagodni kompot itd.)

Pri konzerviranih ali konzerviranih živilih je pomembno, da opazujete, ali je pokrovček izbočen, kar lahko pomeni kvarjenje in s tem prisotnost škodljivih snovi, kot so plesni in bakterije. Plesni v teh živilih lahko povzročijo tudi druge bolezni in poškodbe jeter.

Botulinum toksin, imenovan tudi BoNT ali BTX, lahko z zaužitjem že 30 ng povzroči smrt.

Ime botulizem izhaja iz latinskega izraza botulus, ki pomeni klobasa. Znan je tudi kot zastrupitev s klobasami. Bakterijo Clostridium botulinum najdemo v dveh oblikah, in sicer v aktivni in neaktivni obliki.

V preglednici so navedene oblike, v katerih se klostridija lahko pojavlja

Bakterije se razmnožujejo pod ustreznimi pogoji, brez prisotnosti kisika. Nato proizvajajo botulinski toksin. Odporne spore lahko prenesejo dolgotrajno kuhanje pri 100 °C. Vendar je sam toksin termolabilen in se zato uniči s toploto. Toksin se inaktivira s segrevanjem pri 80 °C za 10 minut.

Toksin zlahka prehaja skozi kislo okolje želodca.

Bakterije se ne razmnožujejo v kislem okolju, pri pH manj kot 4,5 (nekateri sadeži).

Obstaja sedem imunološko različnih tipov botulinum toksina, tipi A, B, C, D, E, F, G. Tipa C in D sta samo ptičja patogena. Nevrotoksin je sestavljen iz dveh verig. Te verige so zelo nestabilne. Razdrobi jih toplota, pa tudi visok pH. Ko je veriga prekinjena, je njihova biološka aktivnost odpravljena in niso več toksični.

Vzrok botulizma je torej zaužitje klostridijskih bakterij, njihovih spor in toksinov, tj. toksinov botulina. Ta oblika se imenuje alimentarni botulizem. Izraz alimentarni pomeni, da je povezan s hrano in njenim zaužitjem. Gre torej za zastrupitev s hrano. Poleg te oblike obstajajo še druge.

Botulinum toksin lahko vstopi v telo po različnih poteh. V skladu s tem se potem tudi imenuje, in sicer

• alimentarni botulizem po zaužitju hrane
• črevesni, pri katerem se bakterije razmnožujejo v črevesju in proizvajajo toksine
• vdihavanje, ko ga vdihnemo
• zgodnji, ko je vstopna točka ranjena koža
• iatrogeni, če se daje z injekcijo

Alimentarni botulizem je pravzaprav zastrupitev s hrano, ki vsebuje toksin. V tvegani hrani, na primer v okvarjeni konzervirani hrani, se razmnožujejo bakterije, ki nato proizvajajo BTX:

• hrana vsebuje botulinum toksin
• spore niso bile uničene pri predelavi živila
• spore so nastale med skladiščenjem živila
• botulinum toksin ni uničen, preden je živilo zaužito

Črevesna oblika botulizma se pojavlja predvsem pri dojenčkih. Imenuje se tudi botulizem dojenčkov. Redko se pojavi pri odraslih. Takrat se imenuje tudi črevesni botulizem odraslih. Vzrok je predvsem uživanje medu. Zato tudi ni priporočljivo dajati medu otrokom do enega leta starosti.

Inhalacijska in ranska oblika botulizma sta manj pogosti. Pri inhalacijski obliki se vdihavajo spore, pri ranski obliki pa se rana okuži z bakterijo clostridia. Ranska oblika je pogostejša pri odvisnikih od drog. Iatrogeni botulizem se lahko pojavi kot zaplet terapevtsko uporabljenega botoksa.

Kloštridije najdemo po vsem svetu, zlasti v zemlji, pa tudi v vodi in usedlinah na dnu morij in rek. Našli so jih tudi v rastlinah ter v črevesju divjih in domačih živali. K onesnaženosti tal prispevajo gnojila in onesnaženje z odplakami.

Botulinum toksin se uporablja za izdelavo biološkega orožja, vendar ima tudi terapevtsko uporabo v medicini.

Kot smo že omenili, je klostridije mogoče najti v različnih živilih, zlasti če ni bil upoštevan pravilen proizvodni postopek. Tveganje je majhno pri industrijski proizvodnji v živilski industriji, povečuje pa se pri domači proizvodnji, kjer je večje.

Zelo pomembno je biti pozoren, če je pločevinka ali konzerva napihnjena, izbočena, če pokrovček ne drži in ne izolira dobro. Podobno velja za klobase (zlasti klobase ali slanino), domače konzerve, domače konzerve iz zelenjave ali sadja. Podobno velja za konzervirane ali dimljene ribe.

Spore prenesejo večurno kuhanje pri 100 °C, občutljive pa so na 30-minutno kuhanje s paro pri temperaturi 120 °C. Botulinum toksin sam je občutljiv in ga temperatura vrenja uniči v nekaj sekundah. Če ne upoštevamo načel proizvodnje ali toplotne obdelave živil pred uživanjem, se izpostavljamo tveganju.

Kako deluje toksin?

Ko se botulinum toksin znajde v telesu, se iz prebavnega trakta prenese s krvjo ali limfo. Botulinum toksin je nevrotoksin. Izraz nevrotoksin se nanaša na njegov učinek na živčni sistem. Z zaviranjem sproščanja acetilholina povzroči paralizo perifernega živčnega sistema. Poleg tega zmanjša proizvodnjo drugih nevrotransmiterjev, kot so noradrenalin, serotonin in dopamin.

BTX blokira delovanje živčnih vlaken, kar vodi do mišične paralize. toksin blokira sinaptični prenos, tako na živčno-mišičnem disku kot na živčnih končičih. to povzroči moteno prevajanje dražljajev. posledično pride do mišične paralize. nevarna sta paraliza dihalnih mišic in posledično zadušitev.

Pri alimentarnem botulizmu, tj. po zaužitju, je inkubacijska doba običajno 12-72 ur, vendar se lahko v nekaterih hujših primerih simptomi pojavijo že po 2 urah. Poročali so celo, da so se simptomi zastrupitve pojavili po 8 dneh.

Ker botulinum toksin deluje nevrotoksično, se to kaže s prizadetostjo živčnega sistema. Po poročilih se motnja začne postopoma spuščati od mišic glave navzdol. Tako so prvi simptomi paraliza obraznih mišic, razširitev očesnih zenic in moteno prilagajanje na svetlobo.

Pojavi se ptoza, ki pomeni povešanje vek. Če sumimo na botulizem, opazimo tudi motnje govora ali požiranja. V poznejši fazi pride do prizadetosti skeletnih mišic, ki se kaže kot paraliza. Paraliza je lahko delna, v hujših primerih pa tudi popolna. V hujši obliki so lahko prizadete tudi dihalne mišice.

Respiratorna odpoved (nezmožnost dihanja) ni le posledica paralize dihalnih mišic, temveč tudi vdihavanja tujka ali hrane. Oseba se zaduši in lahko umre. Zato sta zelo pomembna tudi zgodnja diagnoza in zdravljenje.

Simptomi botulizma so:

• občutek slabosti do bruhanja
• motnje požiranja (disfagija)
• dvojni vid (diplopija)
• razširitev očesnih zenic brez odziva na svetlobo (fotoreakcija)
• suha usta
• slabo počutje, utrujenost in izčrpanost
• znojenje
• paraliza mišic (od glave navzdol)
  • ptoza (povešanje vek)
  • motnje govora
  • motnje požiranja, nevarnost aspiracije, tj. vdihavanja
  • mišična oslabelost
  • skeletna paraliza, oslabelost do paralize okončin
  • oslabelost dihalnih mišic do odpovedi dihanja
  • odpoved srca
• hripav glas
• znižan krvni tlak
• omotica
• glavobol
• bolečine v trebuhu
• zadrževanje urina
• driska ali zaprtje

Čeprav je prizadeto živčevje, ni motenj čutenja. Prav tako ni motenj zavesti. Bolezen poteka pri polni zavesti. Vzrok je motnja v živčno-mišičnem prenosu, prevodnosti živčnega dražljaja. Najbolj zaskrbljujoč in resen zaplet je zastoj srca in dihanja. To je tudi razlog za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni.

Pri diagnosticiranju in odkrivanju bolezni je pomembna klinična slika. Vzame se anamneza osebe. Pri tem so pomembni tudi podatki o uživanju tveganih živil. Seveda se nato opravijo še druge preiskave, da se bolezen loči od drugih bolezni (nevroloških bolezni, kot je miastenija gravis, pa tudi encefalitisa ali žilnih nesreč). Temu pravimo diferencialna diagnoza.

Ugotavljanje toksina v serumu, blatu ali ostankih hrane. V pomoč je lahko biološki test na miših, s katerim lahko dokažemo tudi podtip botulinum toksina. Druga metoda je gojenje bioloških vzorcev (kri, bruhanje, blato) ali celo vzorcev hrane. Lahko se doda EMG, ki je preiskava električne aktivnosti mišic.

Inkubacijska doba bolezni je običajno 12-72 ur, lahko pa je precej krajša ali daljša. Inkubacijska doba je čas od vstopa toksina v telo do prvih simptomov zastrupitve. Prvi simptomi so šibkost, slabo počutje, utrujenost in izčrpanost. Pojavijo se potenje ali suha usta ter splošna suhost sluznic.

Med prvimi simptomi so tudi prebavne motnje, kot so občutek teže, slabost ali bruhanje ter bolečine v trebuhu. Spremljajo jih lahko driska ali celo močno zaprtje. Simptom poznejše faze pa je prenehanje uriniranja ali zadrževanje urina.

Kasneje in med zgodnjimi manifestacijami so prizadete mišice glave. Najprej so prizadete mimične mišice, veke, zaradi česar se veke spuščajo in padajo (ptoza). Značilna sta dvojni vid in razširitev očesnih zenic. Zenice se ne morejo prilagoditi, tj. prilagoditi svetlobnim razmeram.

Ves čas bolezni ima oseba v celoti ohranjeno občutljivost in zavest.

V poznejših fazah se pojavijo simptomi, kot sta moteno požiranje in govor. Mišična paraliza napreduje na mišice vratu, zgornjih okončin in spodaj. Prizadeta oseba ima nizek krvni tlak. Resen zaplet je prizadetost dihalnih mišic, odpoved dihanja in zastoj srca, tj. smrt.

Dojenčkova oblika botulizma je redka. Najpogosteje pa se pojavi med 2. in 8. mesecem starosti. Otrok zaužije spore, ki nato v črevesju proizvajajo toksine. Poročajo, da najpogosteje po zaužitju okuženega medu, javorjevega sirupa in celo po uživanju zemlje. Tudi zato se ne priporoča dajanje medu otrokom do 1. leta starosti.

Pri tako majhnem otroku je mogoče opaziti težave, kot so:

• počasno pitje mleka, vode
• spremenjen glas ob joku
• zaprtje
• zmanjšana mišična napetost

Kako bolezen napreduje in seveda hitrost napredovanja težav, je odvisno od višine odmerka toksina. Ta vpliva tudi na splošno stanje organizma. Nenazadnje sta pomembna tudi takojšnja diagnoza in zdravljenje.

Preventiva je pomembna

V boju proti botulizmu je še posebej pomembna preventiva v obliki upoštevanja načel predelave in proizvodnje tveganih živil, seveda ne le v živilski industriji, temveč tudi v gospodinjstvu. Eden od primerov je upoštevanje osebne higiene pri ravnanju z živili.

Živila je treba temeljito očistiti. tak primer je med drugim korenovke. pomembno je tudi, da živila očistimo, preden jih konzerviramo. pri sterilizaciji je treba upoštevati pravilno temperaturo in zadosten čas. če je pločevinka ali konzerva napihnjena ali izbočena, je tvegana in jo je treba izločiti.

Botulizem je po vsem svetu redek pojav, vendar se zlasti v družinskih epidemijah zgodi, če se načela ne upoštevajo.

Primerna je tudi naknadna toplotna obdelava živil v pločevinkah po odprtju in pred zaužitjem, saj toplotna obdelava uniči občutljive toksine. Temperatura, pri kateri se živila shranjujejo, je prav tako pomembna, zlasti za minimalni rok trajanja. Primer je shranjevanje nekaterih živil pri temperaturi pod 4 °C.

Do sekundarne kontaminacije pa lahko pride tudi med predelavo živil, kar pomeni, da se klostridijske bakterije vnesejo v živila, v katerih običajno niso prisotne. Ob sumu na kontaminacijo živil je treba živila testirati in jih, če so pozitivna, umakniti iz prodaje.

Botox in njegova terapevtska uporaba

Botulinum toksin je najučinkovitejši strup na svetu. In vendar je našel pot v medicino kot terapevtsko sredstvo. Botoks, kot se imenuje, ima več kot 250 indikacij. Uporablja se v medicini, celo v estetski medicini. Seveda se uporablja v odmerku, ki je tisočkrat manjši in varnejši od tistega, ki bi lahko povzročil neželene težave.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Alan B. Scott prvič uporabil botoks za zdravljenje strabizma (mežikanja).

Uporaba botoksa zaradi njegovih pozitivnih terapevtskih učinkov, na primer v primerih:

• v nevrologiji
  • mišične spastičnosti, tj. mišične togosti
  • mišične distonije, krčev
  • napetosti glave
  • migrene
  • Parkinsonova bolezen
  • cerebralna paraliza
• hiperhidroza, ki je prekomerno potenje
• urinska inkontinenca
• analna razpoka
• vaginizem (boleče stiskanje nožnice)
• estetska medicina in medenične mišice
  • glajenje obraznih gub