Bechterewova bolezen: kateri so vzroki in simptomi, ki vodijo v invalidnost?

Ocenjujejo, da za boleznijo trpi približno en odstotek prebivalstva. Vzrok bolezni in njen povzročitelj sta še vedno nejasna.

Sodobna medicina je napredovala pri njenem pojasnjevanju. Bolezen je poimenovana po ruskem nevrologu Vladimirju Bečterjevu.

Strokovno se bolezen imenuje ankilozirajoči spondilitis ali preprosto Bechterev. Druga imena so na primer morbus Bechterev in spondylitis ankylosans.

Bechterev je sistemska vnetna bolezen revmatičnega tipa. V glavnem prizadene hrbtenico, pogosto tudi ramenske in kolčne sklepe. Po drugi strani pa redkeje prizadene druge sklepe.

Ankilozirajoči spondilitis = radiografski aksialni spondilartritis.
Spada v skupino spondilartritisov.

Natančen vzrok bolezni ni znan. Pri razvoju bolezni so verjetno udeleženi dejavniki tveganja. Ti vključujejo genetske in imunološke dejavnike ter nalezljive bolezni. Dokazana je bila celo dedna pojavnost.

Ugotovljena je bila povezava med prisotnostjo specifičnega antigena HLA-B27. Verjetno ne gre za vzročno povezavo, saj prisotnost tega antigena ne pomeni nujno prisotnosti bolezni, temveč le poveča tveganje.

Simptomi se pojavljajo zelo počasi.

Zato ga veliko ljudi spregleda. Najpogostejša manifestacija bolezni je togost sklepov. Bolezen je kronična, sklepi pa trpijo zaradi vnetja, ki je prav tako povezano z znaki in simptomi bolezni.

Ta vrsta mišično-skeletne bolezni se običajno začne kazati pred 30. letom starosti. Po drugi strani pa se redko pojavlja pri mladostnikih in otrocih. Prizadene približno 1 % prebivalstva.

Ankilozirajoči spondilitis prizadene:

• več moških kot žensk, in sicer v razmerju 7 : 1
• najpogosteje se začne kazati med 20. in 30. letom starosti
• po 35. letu starosti je redkejši
• po 40. letu starosti bolezen običajno ni več prisotna
• prizadene približno 0,2-0,9 % prebivalstva
  

  

Najpogosteje prizadene hrbtenico, zlasti ledveni del hrbtenice.

Vendar to kronično vnetje povzroča težave tudi v drugih delih hrbtenice. Poleg hrbtenice prizadene tudi sklepe v rami in kolku. Redkeje pa tudi druge sklepe.

Vnetni proces prizadene področje sklepa, vezi, medvretenčne ploščice ter druge sklepne in bližnje strukture. Sčasoma se na teh področjih pojavi okostenelost (kostne spremembe).

Posledica osifikacije je togost hrbtenice v katerem koli položaju.

Poleg mišično-skeletnih težav lahko Bechterevova bolezen prizadene tudi druge organske sisteme. Bolezen prizadene oko (kot vnetje očesa, šarenice), pa tudi prebavni trakt. Prizadene lahko tudi srčno-žilni sistem (perikarditis, endokarditis, okvare zaklopk), pljuča ali ledvice.

Prisotnost antigena HLA-B27 je pomembna za razvoj bolezni, vendar je ta antigen prisoten pri manj kot 10 odstotkih prebivalstva. Antigeni HLA so molekule na površini celic. Te molekule uporablja imunski sistem za prepoznavanje lastnih celic od tujih.

Prisotnost tega antigena ne zagotavlja, da bo prišlo do bolezni. Vendar se verjetnost z njegovo prisotnostjo poveča do 300-krat. Do 90 odstotkov primerov je dokazana prisotnost HLA.

Tudi dednost je dejavnik tveganja za nastanek bolezni. Bechterevova bolezen ni neposredno dedna bolezen, vendar obstajajo dokazi o dedni povezanosti, spet v povezavi z antigenom HLA-B27.

Običajno se ta bolezen kaže predvsem v sklepih, ki so togi in boleči. Oseba s to boleznijo se zelo pogosto zbudi iz spanja zaradi togosti in bolečin v sklepih.

Bolezen spremljajo kronične bolečine v hrbtenici.

Hrbtenica zaradi okostenelosti (otrdelosti) postaja vse manj gibljiva. Napredovanje je razmeroma počasno, vendar lahko pri nekaterih osebah s to boleznijo pride do popolne imobilizacije hrbtenice.

V nekaterih primerih so simptomi opazni v velikih sklepih, kot so kolčni ali kolenski sklepi, redkeje pa v malih sklepih, kot so sklepi prstov.

Simptomi, ki spremljajo bolezen, so utrujenost, vročina, bolečine v prsih ob globokem dihanju in otekanje velikih sklepov. Koža nad prizadetim sklepom je lahko rdeča in pojavijo se lahko deformacije.

Nekateri ljudje s to boleznijo imajo vnetje očesne šarenice.

Povzetek simptomov pri Bechterewovi bolezni:

• Pogoste so kronične bolečine v hrbtenici, nočne in jutranje bolečine.
• dolgotrajne bolečine v sklepih
• bolečine v peti
• bolečine v prsih, tj. bolečine v prsnem košu
• nočne bolečine in bolečine v mirovanju, ki po gibanju popustijo
• motena gibljivost hrbtenice do ogrevanja
• v hujših in poznejših fazah popolna omejitev gibanja hrbtenice in s tem invalidnost
• jutranja togost, ki lahko traja eno uro
• poškodbe sklepov, deformacije, nastanek okroglega hrbta
• poškodbe drugih sistemskih organov in posledične težave
  • kardiovaskularni sistem (perikarditis, endokarditis, okvare zaklopk)
  • pljuča
  • prebavni trakt
  • ledvice
  • oko, vnetje očesa, šarenice, občutljivost na svetlobo
• utrujenost
• zvišanje telesne temperature
• otekanje velikih sklepov
• rdečica kože nad sklepom
• ločevanje nohtov
  

  

Pri Bechterewijevi bolezni sta značilni upogibanje hrbtenice in drža telesa:

• drža z upogibanjem naprej
• iztegovanje glave
• zaokrožena ramena
• sploščen in izbočen prsni koš (kifoza, tj. ukrivljenost hrbtenice)

Bolezen se diagnosticira počasi, deloma zato, ker so na primer jutranja otrdelost ali bolečine v sklepih in morebitna deformacija sklepov razmeroma nejasni simptomi.

Preiskava vključuje anamnezo, krvne preiskave za preverjanje prisotnosti antigena HLA-B27, laboratorijske preiskave za ugotavljanje imunskega odziva telesa ter fiziološki pregled sklepov in njihove gibljivosti.

Za spremljanje poteka bolezni se izvajajo tudi redne rentgenske preiskave.

Za postavitev diagnoze se uporabljajo tudi tako imenovana spremenjena newyorška merila iz leta 1984, katerih cilj je opredeliti tri klinične manifestacije in eno objektivno radiološko ugotovitev.

Tabela prikazuje newyorška merila za oceno Bechterewove bolezni

Pozneje diagnoza temelji na prisotnosti bolečin v hrbtenici, družinski anamnezi, vnetju roženice ter vnetju sklepov in kit. V pomoč je tudi dober odziv pritožb na nesteroidna protivnetna zdravila, ki so zdravila z analgetičnim, antipiretičnim in protivnetnim delovanjem.

Pri prepoznavanju Bechterejeve bolezni se uporablja tudi slikanje z magnetno resonanco (MRI). Če se bolezen pojavi v mladostniškem obdobju, tj. pod 16. letom starosti, je pričakovati poslabšan potek.

Slabši potek napovedujejo tudi prisotnost vnetja sklepov zunaj hrbtenice, vnetja oči ali črevesja in luskavice.

Za bolezen je značilen počasen in postopen začetek.

Prvi simptom je otrdelost hrbtenice v medenici in križu. Druge težave s tem obdobjem morda niso povezane. Bolezen se lahko kaže tudi netipično v bolečih epizodah.

Bolečinska oblika spominja na akutni lumbago ali lumboischalgični sindrom, spremljata pa jo lahko vročina in vnetje sklepov.

Sčasoma pridejo v ospredje simptomi otrdele hrbtenice, tj. bolečine in druge težave, ki so posledica degenerativnih sprememb.

Bolečine se sprva pojavljajo predvsem zjutraj.

Po ogrevanju oseba občuti izboljšanje in bolečina popusti. Ta togost običajno vztraja v eni uri po prebujanju.

Bolečina se stopnjuje zaradi počitka in pasivnosti.

Razvoj bolezni je običajno stvar let, v redkih primerih pa se lahko razvije že v nekaj mesecih.

Težave z gibljivostjo hrbtenice in sklepov se poslabšajo. Bolečina postane močnejša. V večini primerov se bolezen konča s popolno imobilizacijo prizadetih struktur, kar pomeni invalidnost.

Če je bolezen izolirana le na prizadetost hrbtenice, jo imenujemo spondilartroza ankilopetika simplex. Slednja se nadalje deli na dve obliki.

Ascendentna oblika (klasična) prizadene predvsem sklepe v križnici, tako imenovane sklepe SI (sakro-iliakalne sklepe).

Sčasoma se razširi na druge dele hrbtenice, tj. na ledveni, prsni in vratni del. Descendentna oblika se pojavlja predvsem pri ženskah in je manj pogosta. Prizadene predvsem hrbet.

Kaj pomaga pri bolezni

Kot je omenjeno v poglavju o zdravljenju, je pomembno spremeniti okolje in način življenja, pri debelosti pa zmanjšati telesno težo ali se izogibati pridobivanju telesne teže. Bistvena je telesna aktivnost. Za bolezen so primerne različne vaje, uporaba toplote ali biolampe.

Koristne informacije lahko dobite tudi v klubih in na spletnih forumih. Zagotavljajo jih strokovnjaki in ljudje, ki imajo osebne izkušnje z boleznijo. Vse informacije so lahko v pomoč v boju proti poslabšanju težav.