Zdravljenje bazalnoceličnega karcinoma: Kako se zdravi bazalnocelični karcinom?

Cilj zdravljenja je popolna odstranitev tumorja brez ponovitve bolezni (recidiva).

Vendar to tveganje povečajo nekatere histološke značilnosti (narava infiltracije, skleroza, multifokalnost), centrofacialna lokalizacija, lokalizacija na uhlju in v kapilaciji, velikost tumorja nad 6 mm in predhodni bazaliom.

Za pravilno zdravljenje bazalioma je treba upoštevati njegove značilnosti:

histološki tip
velikost
lokalizacijo
predhodno zdravljenje
pričakovani kozmetični rezultat

Pacient je odvisen od:

starost
fototipa kože
splošno zdravstveno stanje

Obravnavo lahko razdelimo na:

kirurško (ekscizija, kiretaža, kauterizacija,_CO2 laser)
nekirurško (lokalno zdravljenje z imikvimodom, 5-fluorouracilom, krioterapijo, fotodinamično terapijo in radioterapijo)

Kirurško zdravljenje je najprimernejše pri omejenih, neinfiltrirajočih bazaliomih. Njegova prednost je pridobitev vzorca za histopatološko preiskavo.

Nepopolna ekscizija (izrez) se pojavi pri 5-17 % operiranih.

Slabosti so:

izguba tkiva
bolečina
brazgotinjenje
čas celjenja 3-6 tednov
nevarnost okužbe

Večino primarnih BCC je mogoče brez težav zdraviti s kirurškim posegom. Po popolni ekstirpaciji (odstranitvi) je stopnja ponovitve manj kot 2 % do 8 % v 5 letih po operaciji in omogoča histopatološki pregled tkiva ali uporabo nekirurških metod (krioterapija, elektrokoagulacija, PDT, zdravljenje z imiquimodom...), odvisno od

tip
velikosti
lokalizacije tumorja

BCC z velikim tveganjem za ponovitev bolezni (recidiva) je treba zdraviti agresivneje.

Tveganje za ponovitev (recidiv) se povečuje z:

velikostjo tumorja
slabo opredeljenimi robovi
agresivni histološki podtip
morebitna predhodna ponovitev tumorja

Cilj kirurškega zdravljenja je odstraniti klinično viden tumor in tudi njegovo morebitno mikroskopsko širjenje v okolico. Zato je treba tumor ekstirpirpirati (odstraniti) z varnostnim robom.

Nato se opravi histopatološka preiskava v formalinu fiksiranega tkiva, vloženega v parafin.

Trenutna priporočila so 3-4-milimetrski varnostni rob za tumorje z nizkim tveganjem (počasi rastoči, manj metastatični) in 5-15-milimetrski varnostni rob za bazaliome z visokim tveganjem (agresivnejši, hitreje rastoči).

Manjši robovi 2-3 mm se lahko upoštevajo na območjih, kjer so možnosti rekonstrukcije omejene - osrednji del obraza, periorbitalni del, nos, ustnice, brada, čeljust, preaurikularni in retroaurikularni del.

Zaradi lokalizacije bazalioma je v 80 % primerov treba nadaljevati s plastično kirurgijo.

Nekatere velike lezije zahtevajo obsežne posege, v tem primeru je treba poseči po mutilatornih posegih (posegi, ki povzročajo pohabljanje). Primer je orbitalna eksenteracija (odstranitev orbite).

V napredovalih, mutirajočih fazah se poslužujemo tudi adjuvantne radioterapije (zdravljenje, ki okrepi učinek predhodnega zdravljenja), da preprečimo širjenje tumorja v okolico.

Kiretaža, elektrokoagulacija, krioterapija in laser so metode, primerne za majhne bazaliome z nizkim tveganjem, ki niso lokalizirani na obrazu in nimajo multifokalnega (večžariščnega) značaja.

V bistvu so alternativno zdravljenje za majhne bazaliome brez tveganja na trupu in okončinah.

Omogočajo tudi histološki pregled tkiva.

Ali obstaja nekirurško zdravljenje bazalioma? Da, lokalno nekirurško zdravljenje

Krioterapija se priporoča le pri majhnih bazaliomih, pri katerih je tveganje za ponovitev bolezni od 7,5 do 16 %.

Vključuje uporabo tehnik zamrzovanja, na primer z uporabo tekočega dušika za uničenje tkiva pri temperaturah od -70 °C do -196 °C.

Trajanje uporabe vpliva na končni učinek zdravljenja.

Slabosti so:

nezmožnost histološke ocene
nevarnost nastanka brazgotin
hiperpigmentacija

Pri starejših bolnikih je krioterapija dobra alternativa kirurškemu posegu.

Radioterapija (ionizirajoče sevanje) je indicirana le pri neoperabilnih (ki jih ni mogoče kirurško odstraniti) in ekspanzivnih BCC, npr:

lokalno napredovala bolezen
komorbidnost (prisotnost ene ali več bolezni hkrati s primarno boleznijo)
zavrnitev operacije
v primerih, ko kurativna operacija ni mogoča ali bi lahko povzročila iznakaženost ali obremenitev s slabim estetskim izidom (veke, nos, ustnice, velike spremembe na ušesu, čelu ali lasišču)

Slabosti so:

nevarnost radiodermatitisa (vnetje kože zaradi ionizirajočega sevanja).
alopecija (izpadanje las)
sekundarni malignomi kože (drugi kožni tumorji)

Pri fotodinamičnem zdravljenju (PDT) se uporablja lokalna uporaba fotosenzibilizatorja, najpogosteje aminolevulinske kisline ali metilaminolevulinata.

Fotosenzibilizator proizvaja kisikove radikale, ki poškodujejo tumorsko tkivo.

Prednost te metode je njena selektivnost za tumorsko tkivo. Uporabno je tudi fotodinamično zdravljenje z dnevno svetlobo.

Imiquimod ima dvojni mehanizem, ki je sestavljen iz imunostimulacije prirojene in pridobljene imunosti ter indukcije apoptoze (začetka programirane smrti) rakavih celic.

Kratkoročni učinek pojasnjuje apoptoza, dolgoročni učinek pa imunomodulatorni mehanizmi. Ugoden terapevtski učinek imikvimoda je od 82 % do 93 % bolnikov.

Kombinacija možnosti zdravljenja BCC mora temeljiti na načelu komplementarnih ali sinergijskih (sočasnih) mehanizmov delovanja posameznih načinov zdravljenja.

Za kombinacijo različnih načinov zdravljenja se odločimo pri bolnikih, pri katerih bi imelo kirurško zdravljenje mutacijske posledice ali pa bi bil pričakovani terapevtski izid nezadovoljiv.

Bolnike lahko napotijo: