Atrijska fibrilacija: kaj je to in kako se kaže motnja ritma?

Običajno atrijska fibrilacija prizadene približno 5 odstotkov ljudi, glede na trajanje bolezni pa obstajajo tri oblike. Prva je paroksizmalna oblika, ki traja manj kot 7 dni, običajno pa manj, in se konča sama od sebe brez kakršne koli intervencije. Druga oblika je trajna oblika. Ta traja več kot 7 dni in je potrebna zdravniška intervencija. Obstaja tudi trajna oblika, ki je pogosto povezana z drugim zapletom.

Sama atrijska fibrilacija pomeni, da se oba srčna preddvora ne moreta krčiti. Ne moreta iztisniti krvi v prekate, ki zato tja pride le pasivno s sesanjem. Pri zdravem posamezniku to morda ni tako velika težava kot pri obolelem, kjer se že pojavijo zapleti. Hkrati to povzroči tudi neredno bitje srca, tj. spremembo hitrosti delovanja srca. Običajno pride do povečanja hitrosti, saj poskuša srce kljub težavi hitreje črpati kri v obtok.

Vzrokov za to motnjo je več. Lahko gre za genetsko nagnjenost, lahko pa tudi za kakšno drugo srčno bolezen, ki jo lahko le spremlja fibrilacija. Poleg tega so zelo veliki dejavniki tveganja tudi premalo gibanja, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, različne presnovne težave ter pretirano kajenje ali uživanje alkohola. Tudi nekatere pljučne težave, kot so tumorji ali pljučnice, lahko povzročijo aritmijo. Podobno so dejavnik tveganja tudi motnje ščitnice.

Najpogostejša simptoma bolezni sta nereden utrip in aritmija srca. Poleg tega lahko oseba s to boleznijo čuti tudi nekaj palpitacij in zlasti pretirano utrujenost. Poleg tega je po pretiranem telesnem naporu prisotna tudi zadihanost. Oseba se prej in lažje zadiha, dihanje pa je pozneje težje. Včasih se lahko pojavijo tudi bolečine v prsih, ki so dolgočasne in stiskajoče.

Poleg tega se pri bolezni kažejo tudi simptomi morebitne pridružene bolezni z drugo motnjo. Če je na primer atrijska fibrilacija povezana z motnjami ščitnice, ki lahko prav tako povzročijo to neredno bitje srca, lahko oseba tudi shujša in izgubi težo. Lahko ima tudi prebavne težave, največkrat v obliki diareje. Če pa je bolezen le kratkotrajna in mine, na primer v 7 dneh, oseba običajno ne opazi drugih simptomov razen hitrega bitja srca.

Bolezen lahko odkrijemo s prisotnostjo simptomov, predvsem pa s preiskavo. To opravimo z elektrokardiografom (EKG). Vendar nekatere vrste fibrilacije morda niso prisotne ves čas. Zato se uporablja tudi tako imenovani Holterjev EKG, ki omogoča spremljanje bolnika v obdobju 24 ur in tako pridobi natančne podatke. Nekatere vzroke atrijske fibrilacije lahko odkrijemo tudi z ehokardiografijo ali rentgenom prsnih organov, pri katerem dobimo sliko srca in pljuč.

V nekaterih primerih atrijska fibrilacija izzveni sama v 24 urah. V drugih primerih to traja dlje ali pa se stanje popravi po zdravniškem posegu. Obstajajo pa tudi primeri, ko je bolezen prisotna tudi po rutinskem zdravniškem posegu. V tem primeru lahko povzroči dolgoročne zaplete, kot so težave z dihanjem, prekomerno in hitro bitje srca ali krvni strdki in ogroženost možganov, okončin ali notranjih organov. Je najpogostejši vzrok za ishemično možgansko kap, saj predstavlja do 85 % vseh primerov.