Ateroskleroza: ali poznate simptome ali vzroke, tveganja, preprečevanje?

Ateroskleroza (otrdelost arterij) je bolezen krvnih žil, ki ima različne vzroke in resne posledice.

Na to temo se boste pogosto spraševali, kaj je ta bolezen in kaj jo povzroča, pa tudi, kakšni so njeni simptomi in katere žile prizadene (aorto, arterije spodnjih okončin ali druge žile). Poleg tega boste brali tudi o preprečevanju in zdravljenju.

Na zgodnjo fazo bolezni lahko vplivamo z življenjskim slogom in zdravili. Poznejša faza predstavlja tveganje za nastanek resnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap.

Ateroskleroza je dolgotrajna napredujoča bolezen, ki prizadene arterije.

Prizadene lahko katero koli arterijo v človeškem telesu, na primer aorto, koronarne (srčne) ali možganske žile, pa tudi arterije spodnjih okončin. Gre za poškodbo notranje plasti stene krvnih žil, v katero nato prodrejo maščobe in sestavine krvi.

Ateroskleroza izhaja iz grškega athéré (kaša) in skleros (trd).

Te snovi se odlagajo v steni krvnih žil in sčasoma povzročijo zožitev svetline, tj. notranjega premera arterije. Ta zožitev negativno vpliva na pretok krvi, spremenjen pretok pa predstavlja tveganje za nastanek krvnih strdkov (tromboze). Krvni strdek nastane tudi, če ta obloga poči.

Dolgotrajno povečevanje aterosklerotičnega plaka povzroči slabši pretok krvi do celic in tkiv. Ta so slabo oskrbovana s kisikom in krvjo. Če so koronarne arterije tako spremenjene, pride do koronarne bolezni srca.

Zanimive informacije: o koronarni bolezni srca v članku.

Oženje krvnih žil v možganih je posledica oslabljenega delovanja osrednjega živčnega sistema, na primer motenj spomina. Krvne žile v spodnjih okončinah pa so vključene v ishemično bolezen spodnjih okončin. Prizadete so lahko tudi arterije v ledvicah, očeh in drugih organih.

Akutna zožitev žile ali popolna zapora lahko privede do življenjsko nevarnih stanj.

Posledica je razpoka aterosklerotičnega plaka in posledično tromboza (naselitev trombocitov) na poškodovanem delu žile. Tromb (krvni strdek), ki nastane, delno ali v celoti ovira pretok krvi. Na primer angina pektoris ali srčni napad.

Drug mehanizem je, ko se krvni strdek odtrga in potuje po žilnem sistemu. Krvni strdek povzroči zaporo krvne žile v drugem delu telesa. Tromb, ki se tako odtrga, se imenuje embolija in povzroči embolizacijo. Znana in nevarna embolija je embolija v pljuča, pri kateri embolija potuje iz spodnjih okončin ali srca v možgane.

Preberite tudi članke: Možganska kap PljučnaembolijaAngina pektorisMiokardni infarkt Trombemboličnabolezen

Ozadje: Katere plasti ima krvna žila?

Krvne žile skupaj s krvjo prenašajo snovi in pline po telesu.

Od srca do organov, tkiv in celic kri prenaša pomemben kisik, hranilne snovi in druge sestavine krvi. Srce služi kot črpalka, ki potiska kri v telo in jo črpa nazaj iz telesa. Pomembna vloga krvnih žil je prenašanje produktov in odpadnih snovi presnove do organov, ki jih odstranjujejo iz telesa.

Krvne žile so krvne ali limfne. krvne žile se delijo na:

• arterije (arteriole) odvajajo kri od srca, v večini primerov oksigenirano (z izjemo majhne količine cirkulacije)
• žile (vene) privajajo kri k srcu, v večini primerov razkislinjeno
• kapilare so najmanjše krvne žile in omogočajo izmenjavo plinov in drugih snovi

Žilna stena ima tri osnovne plasti, ki so prikazane v spodnji preglednici

Bolezni srca in ožilja, ki vključujejo aterosklerozo, so med najpogostejšimi vzroki obolevnosti in smrti po vsem svetu. Največji porast teh bolezni je bil zabeležen od 17. stoletja, tj. od začetka industrializacije.

K temu prispevajo kajenje, zmanjšana telesna dejavnost in kalorična prehrana. K povečani pojavnosti bolezni srca in ožilja prispevajo tudi prekomerna telesna teža, debelost, hiperholesterolemija (povišan holesterol v krvi) in sladkorna bolezen.

V preteklosti so aterosklerozo opisovali kot degenerativno bolezen starosti. Nova spoznanja so spremenila pogled na bolezen. Natančni vzroki in napredovanje bolezni še vedno niso povsem pojasnjeni. Pomembni so vsebina in značilnosti aterosklerotičnega plaka. Ti dejavniki določajo tveganje za zaplete, kot so možganska kap, srčni infarkt in ishemija spodnjih udov.

Raziskovanje ateroskleroze je sprožilo več teorij o vzroku bolezni. Ateroskleroza je proces, ki je multifaktorskega izvora in na katerega v veliki meri vplivata življenjski slog in zdravila.

V preglednici so navedene znane teorije o arterijski kalcifikaciji

Različne spremembe na ravni endotelijskih celic so podlaga za razvoj ateroskleroze, ki se kronično razvija od mladosti do starosti. Sprva je prizadet endotelij, skozi katerega snovi iz krvi vstopajo v žilno steno. Ob prisotnosti vnetne reakcije poškodbe napredujejo. Aterosklerotični proces je razdeljen na šest stopenj.

Stopnje aterosklerotičnega procesa v tabeli

Bolezen ima multifaktorsko podlago. V razvoj ateroskleroze je vključenih več mehanizmov in dejavnikov tveganja. Ti so bodisi obvladljivi bodisi neobvladljivi. Med neobvladljive dejavnike tveganja za aterosklerozo spadajo starost, moški spol in genetska, dedna nagnjenost.

Za koronarno bolezen je starostna meja tveganja določena pri 45 letih za moške in 55 letih za ženske.

Spremenljivi dejavniki tveganja za aterosklerozo so:

• visoka raven maščob v krvi in motena presnova maščob
• velik vnos maščob s hrano
• prekomerna telesna teža in debelost
• visok krvni tlak
• presnovni sindrom
• sladkorna bolezen (diabetes mellitus)
• sistemsko vnetje
• kajenje
• prekomerno uživanje alkohola
• stres in depresija
• pomanjkanje gibanja
• majhen delež sadja in zelenjave v prehrani
• nizka vsebnost antioksidantov

Nasvet: Preberite članke o vplivu kajenja in alkoholizma na zdravje

Aterosklerotični plaki vključujejo

V aterosklerotičnem plaku se odlagajo različni delci.

Najbolj znani so maščobe, tj. lipoproteini tipa LDL. LDL so delci, ki vsebujejo velik delež holesterola. Nato so zastopane še endotelijske celice, celice gladkih mišic, vnetne celice, kot so monociti, makrofagi, limfociti T, ter trombociti.

Aterosklerotični plak se deli na:

• stabilni aterosklerotični plak
  • za katerega je značilno nekrotično lipidno jedro
  • ki ga pokriva debela vlaknasta kapica
  • zmanjša prosojnost (notranji premer žile)
  • to poslabša oskrbo organa ali tkiva s krvjo
• nestabilni aterosklerotični plaki (imenovani tudi ranljivi plaki)
  • ima tanko vlaknato kapico
  • tveganje za razpoko (rupturo)
  • posledična tromboza (zlepljanje trombocitov)
  • delna ali popolna zapora krvne žile

Ateroskleroza je dolgotrajen proces, ki se razvija več let, celo desetletij. Sprva poteka neopazno in neprepoznano (asimptomatsko). Šele ko so spremembe in poškodbe žilne stene hude, se kažejo v različnih težavah. Te se seveda razlikujejo glede na mesto poškodbe.

V prvih fazah bolezen ni prepoznavna in ne vpliva na zdravje. Šele sčasoma, ko aterosklerotični plaki rastejo, se pojavijo težave s pretokom krvi.

Ateroskleroza ni sistemska. povzroča številne obloge v arterijah po vsem telesu. prizadene predvsem srednje in velike arterije. prizadene predvsem aorto, srce, karotidne ali femoralne arterije. prizadene pa tudi arterije ledvic, oči in spodnjih okončin.

Kako se ateroskleroza kaže, je odvisno tudi od lokacije in krvne žile, katere notranji premer zmanjša.

Nevrološke težave, kot so motnje spomina ali demenca, so običajno prisotne, kadar so prizadete vratne in možganske žile. Akutna poškodba možganske žile povzroči možgansko kap. Tipične posledice so motnje govora, gibljivosti, zavesti ali vedenja.

Dolgotrajen proces na koronarnih žilah je vzrok za kronično ishemično bolezen srca in stabilno angino pektoris.

Ko aterosklerotični plak poči, se razvije akutni koronarni sindrom. Ta vključuje nestabilno angino pektoris ali srčni infarkt, v primeru obsežne poškodbe srca pa nenadno srčno smrt. Kot eden od vzrokov ateroskleroze je opisana tudi anevrizma aorte.

Nasvet: Članek o anevrizmi.

Ateroskleroza krvnih žil spodnjih okončin se kaže v motenem pretoku krvi v noge in značilnih klavdikacijah. Klavdikacije (strokovno icluadicatio intermittens) so naporne bolečine v spodnjih okončinah. Prizadeta oseba je pri hoji prisiljena upočasniti ali se popolnoma ustaviti. Nato po počitku bolečina v nekaj minutah popusti.

Če so prizadete očesne krvne žile, obstaja nevarnost okvare vida in celo slepote. Ateroskleroza lahko povzroči erektilno disfunkcijo. Povzroči lahko tudi ishemijo (brezkrvnost) katerega koli drugega organa ali gangreno (nekrozo) na obrobju telesa.

Diagnoza temelji na anamnezi in klinični sliki.

Prisotnost več dejavnikov tveganja predisponira za razvoj bolezni. Pri osebi, ki je bila doslej zdrava in večkrat izmeri visok krvni tlak, je treba izraziti sum na aterosklerozo.

Takrat je treba pomisliti na morebitne zaplete in druge bolezni. Dodane so različne preiskave. Sem spadajo na primer laboratorijske preiskave krvi, biokemija, pa tudi krvna slika in vnetni parametri. Poleg tega se opravijo slikovne preiskave, kot so ECHO, ultrazvok, rentgen. Pomemben je tudi EKG.

Pri angini pektoris ali bolečini v prsih je potrebna diferencialna diagnoza, ki lahko vključuje koronarografijo. Pri nevroloških težavah se opravi angio CT ali MRI. Za izključitev ali potrditev ishemične bolezni srca se izvajajo obremenitveni testi, kot je ergometrija.

Pri bolečinah v spodnjih okončinah je to dupleksna doplerska ultrazvočna preiskava. Pri tej preiskavi se z ultrazvokom merita tlak in pretok krvi v krvnih žilah.

Bolezen ima dolgotrajen potek. Človek se ne rodi z aterosklerozo. Zaradi negativnih dejavnikov tveganja se razvija več let od mladih let. Sprva ne povzroča nobenih težav, je asimptomatska (brezsimptomatska).

Prve manifestacije bolezni se pojavijo glede na mesto in obseg poškodbe žile. Prisotne so lahko nevrološke in srčne težave, šibkost, utrujenost, zadihanost. Do resnega ogrožanja zdravja in življenja pride zlasti ob razpoku aterosklerotičnega plaka.

trombociti se pritrdijo na poškodovano steno žile. Nastane tromboza, ki dodatno zmanjša notranji premer žile. Krvni pretok in cirkulacija sta motena.

Na primer v obliki nenadne možganske kapi ali kot anginozna bolečina v prsih pri angini pektoris. Popolno pomanjkanje oskrbe celic srčne mišice s krvjo povzroči srčni infarkt.

Če težavo povzroči telesni napor, hoja na dolge razdalje ali vzpenjanje po stopnicah, ali če je oseba zadihana in ji otekajo noge, je treba pomisliti na koronarno bolezen srca. Tudi pri bolečinah v spodnjih okončinah, ki se pojavijo pri hoji, je treba pomisliti na aterosklerozo.

Na akutno poslabšanje lahko opozori sprememba barve kože (modra, vijolična, bleda do siva). Koža je hladnejša na dotik. Bolečina je ishemične narave. To je gotovo vsem dobro znano. Pri ležanju ali v neudobnem in nenaravnem položaju se pojavi neprijeten in izrazito boleč občutek mravljinčenja v okončini.

Ateroskleroza - prehrana in telesna vadba + druge oblike preprečevanja

Prva pomoč ljudem z aterosklerozo sta prehrana in telesna vadba.

Sprememba splošnega življenjskega sloga skupaj s prilagoditvijo prehrane bi morala biti prva izbira. V tem primeru so pomembni tudi preventivni pregledi pri splošnem zdravniku in po možnosti pri specialistih, kot sta internist in kardiolog.

Ustrezna telesna dejavnost in racionalna prehrana sta osnova za preventivo. Preventiva je pomembna in je namenjena preprečevanju pojava same bolezni že od otroštva naprej. Otroci so danes manj aktivni, kar prispeva k njihovi prekomerni telesni teži in debelosti. Prekomerna telesna teža in debelost pri otrocih in mladostnikih je tvegana. Povzroča pojav bolezni v odrasli dobi.

Zanimive informacije so predstavljene v članku v reviji: Debelostpri otrocih in mladostnikih, kaj storiti v zvezi s tem ?

Vadba kot taka pomaga tudi v vseh starostnih obdobjih. Idealna je vsakodnevna vadba manjše intenzivnosti vsaj 30 do 40 minut na dan ali telesna dejavnost večje intenzivnosti večkrat na teden. Primerna je vadba za moč, pa tudi gibanje, ki požene kri po telesu, kot so tek, hitra hoja, kolesarjenje, plavanje.

V starejših letih in pri zdravstvenih omejitvah so priporočljivi tudi redni sprehodi.

Druga vrsta je statična vadba in vadba s težo lastnega telesa, pri čemer je pomembno, da se zadihamo. To seveda ne velja za bolnika, ki trpi zaradi bolezni srca. Z možnostmi ga mora seznaniti zdravnik. Kar zadeva povečanje telesne dejavnosti in vadbe, je treba paziti na postopno spremembo. Udarne obremenitve lahko povzročijo poškodbe mišično-skeletnega sistema, sklepov in mišic.

V okviru spremembe življenjskega sloga je priporočljivo zmanjšati kajenje. Ugotovljeno je bilo, da majhne količine alkohola zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja. Toda redno dnevno pitje velikih količin alkohola ima negativne učinke na celotno telo.

Kar zadeva prehrano, obstaja več vrst, na primer francoska dieta. Sredozemska dieta naj bi preventivno vplivala na bolezni srca in ožilja. V obeh primerih vključuje povečan vnos sadja in zelenjave ter uravnoteženo razmerje maščobnih kislin omega-3 in omega.

Preberite članek v reviji:Sredozemska prehranain njen vpliv na zdravje ljudi

Pomemben je tudi vnos nenasičenih maščobnih kislin. Tudi francoska dieta se osredotoča na povečan vnos zelenjave, sadja in mlečnih maščob. Sredozemska dieta vključuje več žitaric, oljčnega olja in morskih sadežev.

To so predvsem morski sadeži in ribji izdelki s prevladujočim deležem EPA in DHA, ki delujeta protisklerotično in proti aritmiji. Morski sadeži so predvsem tuna, skuša, losos, sardine, morske alge in ribje olje.

Po drugi strani pa se morajo ljudje z aterosklerozo izogibati beljakovinski hrani, kot so meso, sir, jogurt in skuta. Omejiti je treba tudi sladkor in slaščice. Če že jeste meso, izbirajte pusto meso, izogibajte se ocvrti hrani ter ne jejte klobas in drobovine.