Aritmija: kaj je srčna aritmija in kako se kaže + zdravljenje

Bolezen ima več različnih oblik. Načeloma gre za motnjo rednega in normalnega srčnega ritma.

Aritmija srca je stanje, pri katerem pride do motnje v pogostosti ali pravilnosti ritma ali delovanja srca. Pojav aritmije je lahko tudi posledica motnje v prenosu vzburjenja po prevodnem sistemu srca.

Sicer pa aritmijo imenujemo motnje srčnega ritma ali disritmije.

Te bolezni ne opazimo vedno takoj. Oseba, ki trpi za aritmijo, morda sprva ne bo občutila nobenega nelagodja. Vendar je to ena od pogostih bolezni srca, ki lahko resno ogrozi zdravje in življenje osebe.

Bradikardijo imenujemo bradikardija, tahikardijo pa tahiaritmija.

Motnje srčnega ritma delimo v dve glavni skupini.

Prva je bradikardija ali upočasnitev srčnega utripa. V tem primeru je prisoten upočasnjen pulz.

Druga je tahikardija ali pospešen srčni ritem in s tem pulz.

Bradikardija je srčni utrip pod 60 utripov na minuto.
Običajna vrednost je od 60 do 99.
Tahikardija je več kot 100 utripov na minuto.

Težava je tudi pri fibrilaciji ali nerednem do kaotičnem krčenju srčne mišice. Fibrilacijo delimo na atrijsko in ventrikularno fibrilacijo.

Pri prvi vrsti pride do nerednega krčenja sten preddvorov srca.

Pri drugi vrsti pride do nerednega utripanja mišičnih vlaken srca v prekatih.

Atrijska fibrilacija je manj resna motnja srčnega ritma, čeprav ima več resnih zapletov.

Ventrikularna fibrilacija pa je resna motnja ritma. Ker srce ne more črpati krvi in je iztisniti v krvni obtok.

Ventrikularna fibrilacija akutno ogroža zdravje in življenje.

Motnje srčnega ritma lahko razvrstimo na več načinov. Na primer glede na resnost. Neresne so benigne, resne pa po drugi strani imenujemo maligne.

Druga vrsta delitve je glede na to, kje nastanejo, na primer:

• sinus (kadar je težava z ustvarjanjem impulzov v sinusnem vozlišču)
• supraventrikularni (pojavijo se nad ravnijo prekatov)
• ventrikularni (nastanejo v prekatih srca)

Ena od glavnih delitev jih deli na motnje nastajanja srčnega ritma ali motnje prevajanja impulzov. Obstajajo pa tudi kombinirane motnje, pri katerih je vzrok težava tako v nastajanju kot v prevajanju impulza, ki povzroči mišično aktivnost.

Motnje srčnega ritma in rednosti lahko povzročijo številni dejavniki.

Najpogosteje so prisotne pri koronarni bolezni.
Povzročajo jih tudi:

• vnetje srčne mišice
• Kardiomiopatija
• srčno popuščanje
• infarkt srčne mišice

Poleg srčnih vzrokov obstajajo še motnje notranjega okolja, alkaloza ali acidoza, zmanjšana ali povečana vsebnost kalija v krvi, zmanjšana oksigenacija, tj. hipoksija. Pa tudi povečan odstotek ogljikovega dioksida ali ogljikovega monoksida v vdihanem zraku.

Aritmije povzročajo motnje ščitnice, zastrupitve z zdravili in drugimi snovmi. Aritmije pa nastanejo tudi zaradi akutne zastrupitve z alkoholom ali kot posledica alkoholizma. Tveganje za njihov nastanek predstavljajo tudi druge bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali diabetes.

Do motenj srčnega ritma pa lahko na primer privedeta tudi ateroskleroza ali slab življenjski slog.
Aritmije se pojavijo ob stresu, ob dolgotrajni psihični preobremenitvi.

Poznamo tudi aritmijo srca med telesnim naporom, med športom. Tovrstna aritmija seveda ni patološka in se pojavlja v povsem normalnih okoliščinah, kot odziv srca na povečano potrebo po kisiku in hranilnih snoveh med vadbo.

Poleg tega pa tudi kot posledica bolečine, na primer pri bolečinah v prsnem delu hrbtenice.

Dejavniki tveganja, ki lahko povzročijo aritmijo:

• Starost in višja starost
• dedne in prirojene bolezni srca
• koronarna bolezen srca, srčni infarkt in druge bolezni srca
• visok krvni tlak
• endokrine bolezni, kot so bolezni ščitnice
• neravnovesje elektrolitov, zmanjšano ali povečano vsebnost kalija, zmanjšano vsebnost magnezija, povečana vsebnost kalcija v krvi
• motnja notranjega okolja, alkaloza ali acidoza
• sladkorna bolezen, zlasti nezdravljena ali zanemarjena
• prekomerna telesna teža in debelost
• alkoholizem ali akutna zastrupitev z alkoholom
• zastrupitev z drogami ali drugimi snovmi
• droge
• povečano uživanje kofeina
• spalna apneja
• neustrezen življenjski slog
• stres, tesnoba

Simptomi srčne aritmije so odvisni od oblike aritmije. Obstaja več različnih tipov in vrst motenj srčnega ritma. Zelo pomembno je tudi, kako se lahko srčno-žilni sistem in dihalni sistem spopadata s spremenjeno dejavnostjo srca.

Odvisno je od tega, ali jo lahko kompenzira ali ne.

Pri bradikardiji pride do zmanjšanja srčne dejavnosti.

Pojav te vrste aritmije je lahko na primer mišična, pa tudi splošna oslabelost, omotica, motnje dihanja. Včasih lahko oseba nenadoma omedli. Pojav sta lahko tudi kolaps in motnja zavesti.

Za takihardijo je značilno povečanje srčnega utripa.

Pojavijo se lahko bolečine v prsih, oteženo dihanje in omedlevica. Huda tahiaritmija povzroči kolaps in izgubo zavesti.

Če aritmijo spremlja kakšna druga bolezen, ki jo je v bistvu sprožila, na primer visok krvni tlak, je mogoče opaziti poslabšane manifestacije te bolezni. Med simptome motnje srčnega ritma seveda spada sprememba pulza. To lahko zaznamo z otipom.

Simptomi, ki jih je mogoče opaziti pri aritmiji, ne glede na srčni utrip:

• občutek razbijanja srca (strokovno znan tudi kot palpitacije), ki ga pogosto zaznavamo kot preskok ali preskakovanje srčnih utripov
• kratka sapa (dispneja), pri hujših motnjah pa pljučni edem
• utrujenost in šibkost
• slabost
• bledica
• znojenje
• omedlevica do kolapsa
• omotica
• tesnoba do strahu
• bolečine v prsih (angina pektoris)
• znižan krvni tlak s hujšimi aritmijami
• šok - šokovno stanje
• cianoza - pomodrenje kože na okončinah telesa (periferna cianoza) in na ustnicah (centralna cianoza)
• motnje zavesti
• nenadna smrt

Pogosta manifestacija aritmije je razbijanje srca. To je razlog, da poiščete strokovno pomoč. Aritmijo najpogosteje odkrijemo z anamnezo prizadete osebe.

Zdravnik ugotovi prisotnost palpitacij ali nerednega pulza. Pomembne so tudi informacije o vzroku, vključno s tem, kaj je bilo pred težavami, ali je šlo za telesni ali duševni stres. Pomembne so tudi druge težave, ki spremljajo stanje aritmije. Pomembna je tudi družinska anamneza in bolezni srca pri sorodnikih.

Zdravnik dopolni krvne preiskave tudi z različnimi parametri, kot so osnovna krvna slika, biokemija, raven hormonov in notranje okolje. Pregledajo se tudi krvni tlak, pulz in ECHO. Pri preiskavah sodelujejo splošni zdravnik, internist, kardiolog, endokrinolog in morda še drugi zdravniki.

Pri preiskavi aritmije se za spremljanje srčne dejavnosti uporablja EKG. EKG je kratica za elektrokardiograf. Je osnovna preiskovalna metoda v kardiologiji. Rezultat EKG je elektrokardiogram.

Elektrokardiogram je pravzaprav zapis električne aktivnosti srca. Zapisuje njegov prevodni sistem ali širjenje akcijskega potenciala po srčni mišici. EKG se izvaja s pomočjo aparata, na katerega so na telo pritrjene elektrode, ki zaznavajo omenjeno električno aktivnost.

Nekatere aritmije pa se lahko pojavljajo le občasno in neredno in jih takrat ni mogoče odkriti z eno samo preiskavo. Zato se uporablja tudi Holterjev EKG. Ta vrsta preiskave omogoča neprekinjeno 24-urno snemanje srčne dejavnosti in tudi motenj srčnega ritma.

Ob pojavu težav, kot so predvsem palpitacije in merjenje ali otipavanje povečanega ali zmanjšanega srčnega utripa, je pomemben takojšen specialistični pregled. Zgodnje odkrivanje motenj srčnega ritma lahko razkrije primarni vzrok.

Če sta palpitacijam pridružena tudi bolečina v prsih in težko dihanje, je najbolje, da pokličete specialistično pomoč ali nujno medicinsko pomoč. Kadar se potrdi miokardni infarkt, se v specializirani zdravstveni ustanovi, na primer v kardiološkem centru, opravi koronarni angiogram.

Razbijanje srca je prisotno tudi v fizioloških pogojih. To pomeni, da vzrok ni bolezen ali neka bolezen, torej patološki vzrok. Razbijanje srca se pojavi ob stresu, tudi fizičnem ali duševnem.

Podobno se lahko pojavijo pri dehidraciji, pa tudi pri povišani telesni temperaturi. V bistvu so palpitacije lahko povezane s katerim koli stanjem, pri katerem pride do odstopanja srčne dejavnosti. Vedno pa je pomembno vedeti, ali so imele izzivalni vzrok.

Običajno srčni utrip poteka neopazno. Ko pride do spremembe, se najprej pojavijo palpitacije (razbijanje srca, kot jim pravimo strokovno). Glede na njihovo resnost se lahko pridružijo še drugi omenjeni simptomi.

Pri manjših aritmijah druge težave morda niso povezane. Normalna je tudi psihološka reakcija. Človek postane prestrašen in se lahko počuti tesnobno. Tesnoba lahko posnema pritisk v prsih. Ta pa povzroča strah pred težavami s srcem.

Včasih so pridruženi splošna šibkost, utrujenost, slabost. Poleg odstopanja od normalnega utripa je mogoče občutiti spremembo pulza ali izmeriti povišan krvni tlak. Pojavi se lahko tudi omotica. Če pa so pridruženi bledica, omedlevica ali kolaps, je treba biti previden.

Če je resnost aritmije večja, se lahko pojavijo dispneja, cianoza ali pljučni edem, kar kaže na srčno popuščanje.

Nezavest je znak ventrikularne tahikardije ali fibrilacije. Ti dve aritmiji ogrožata zdravje in življenje osebe. Na tej točki je treba poklicati 911. Najhujša manifestacija motnje srčnega ritma je lahko nenadna smrt.

Prva pomoč pri aritmiji

Prvo pomoč lahko razdelimo na laično in strokovno.

V domačem okolju ali v javnosti je treba ostati miren. In spremljati zdravstveno stanje. Strokovna pomoč je potrebna, če se napadi aritmije ponavljajo in jih spremljajo druge težave.

Prva pomoč pred iskanjem ali prejemom strokovne pomoči vključuje:

• pomiritev osebe, preverjanje mirnega dihanja in preprečevanje hiperventilacije
• namestitev, ki mora biti udobna, pri dihanju v polsedečem položaju
• sprostitev tesnih oblačil, kot so srajca, kravata, pas
• če se oseba dolgotrajno zdravi zaradi bolezni srca, naj jemlje svoja zdravila ali zdravila, ki so predpisana za stanje ob napadu aritmije
• po zaužitju zdravila je mogoče počakati približno 30-60 minut, da zdravilo začne učinkovati, vendar le v manj hudih primerih
• če težave vztrajajo, če se aritmija ponovi in tudi če je aritmija hujša, je potreben strokovni pregled
• v resnih primerih klic v sili

Strokovna pomoč sledi začetni laični pomoči. Dodajo se preiskave, kot so merjenje krvnega tlaka, EKG. uredi se dostop do vene, kjer se aplicirajo zdravila, namenjena za intravensko dajanje. V nekaterih primerih je potrebno tudi vdihavanje kisika.

Kaj storiti, ko se srce ustavi in ni dihanja?

Takojšnje kardiopulmonalno oživljanje je potrebno, ko se ustavita krvni obtok in dihanje.

Cardio pomeni srce
Pulmo pomeni pljuča
Oživljanje z umetnim dihanjem

Najdemo lahko tudi izraz kardiopulmonalno oživljanje možganov = cerebralno.

Kardiopulmonalno oživljanje vključuje zunanje stiske, tj. stiske prsnega koša.

Znana je tudi kot masaža srca. Pomembno je tudi dihanje iz ust v usta, vendar je treba paziti na lastno varnost.

Avtomatizirani zunanji defibrilatorji, skrajšano AED, so na voljo na javnih mestih, kot so nakupovalni centri, mestne hiše in letališča.
Mesto, kjer so na voljo, je označeno z zeleno nalepko s kratico AED, srcem in električno puščico (strela).

Pomen AED je velik. Z njihovo uporabo lahko obrnemo vzrok nezavesti in zastoja dihanja, zlasti ventrikularne tahikardije in fibrilacije. Kar pomembno vpliva na prognozo. Seveda skupaj z začetkom kardiopulmonalnega oživljanja.

Pri kardiopulmonalnem oživljanju ni treba skrbeti, da bi osebo poškodovali. Nasprotno, na ta način lahko rešimo življenje. Seveda je pri laični prvi pomoči in kardiopulmonalnem oživljanju treba upoštevati varnost.