Angina pektoris: Kaj je stabilna ali nestabilna oblika bolečine v prsih in kakšni so njeni simptomi?

Angino pektoris poznamo pod kratico AP, pa tudi kot angino pektoris ali angino pektoris. Ime izhaja iz latinske besede angere, ki pomeni stisniti, in besede pectoris, ki se nanaša na prsni koš.

Dobesedno tipičen simptom stiskanja v prsih.
Bolečina v prsih/težavnost v prsih.

Najbolj vas zanima:
Kaj je angina pektoris, zakaj se deli na stabilno in nestabilno obliko?
Kako se kaže?
Kako jo preprečiti in zdraviti?

Angina pektoris je oblika bolezni koronarnih arterij. Njena pojavnost se povečuje s starostjo, zlasti pri moških. V starejših letih je pojavnost pri obeh spolih približno enaka. Vendar pa prizadene tudi mlade.

AP se deli na več oblik.

Akutna oblika je znana tudi kot nestabilna angina pektoris in jo skrajšano imenujemo NAP. Najdemo jo tudi pod imenom nestabilna AP. Kronična oblika poteka dlje časa in je znana kot stabilna angina pektoris, skrajšano imenovana SAP.

Obstaja še ena vrsta, in sicer vazospastična, tudi Prinzmetalova angina pektoris.

Angino pektoris uvrščamo med ishemično bolezen srca. Njen glavni vzrok je nesorazmerje med povpraševanjem in pretokom kisikove krvi do celic srčne mišice - kardiomiocitov. Najpogosteje se pojavi ob povečanem povpraševanju, ki je posledica prevelike obremenitve. Obremenitev je lahko fizična, pa tudi psihična.

To je predvsem posledica aterosklerotične poškodbe koronarnih (srčnih) arterij, ki ne morejo zadostiti povpraševanju po povečanem pretoku krvi v mišico. Notranji premer žile je zožen, kar povzroči omejitev pretoka krvi v trenutku povečane srčne dejavnosti. Podobno lahko takšno nesorazmerje povzroči zožitev aorte, hipertrofija srca ali hipertiroidizem.

Klasifikacija angine pektoris je povzeta v spodnji tabeli

Vzrok za angino pektoris je neravnovesje med potrebo po preskrbi s krvjo in s tem oksigenacijo ter preskrbo srčne mišice s krvjo. Srčna dejavnost (delo srčne mišice) zahteva stalno oskrbo s kisikom in hranilnimi snovmi. Enako pomembno je odstranjevanje produktov in odpadkov presnove.

Najpogostejši vzrok za to je ateroskleroza koronarnih arterij. Zaradi aterosklerotičnega procesa se zmanjša notranji premer ali svetlina žile. V mirovanju lahko ta zožitev zavzema do 70 % prostora v arteriji in ni težav. Vendar se z naporom poveča poraba kisika.

Srce izvaja večjo dejavnost, pojavi se tahikardija, ki jo lahko zaznamo kot hiter pulz in hitro bitje srca. Ta fiziološki proces zahteva povečan pretok krvi, ki ga poškodovana žila ne more zagotoviti. Posledično se pojavijo anginozna (tiščoča) bolečina v prsih in druge težave.

Vzrok je stabilna angina pektoris

Če težave nastanejo zaradi povečanega napora v obliki fizičnega ali psihičnega stresa, gre za stabilno angino pektoris. SAP uvrščamo med kronične oblike koronarne bolezni. Gre za prehodno stanje, ki ne povzroči nepopravljive poškodbe srca, temveč le začasno okrvavitev subendokardne plasti srčne stene.

Povečan napor je lahko na primer posledica težjega dela, teka, dolgotrajne hoje, plezanja po stopnicah, prerekanja ali stresa. Prekinitev preobremenitve povzroči olajšanje in popolno odpravo nelagodja najpozneje v 15-20 minutah. Tudi pri tej obliki AP je lahko žila zožena na 70 % notranjega premera, nelagodje pa je odvisno od obsega in trajanja obremenitve.

Pri osebi z AP lahko nastanek težav izzove hladno okolje, prehod iz toplega v hladen zrak pozimi.

Ali nestabilna angina pektoris

Nasprotje je nestabilna angina pektoris. Njen vzrok je razpoka aterosklerotičnega plaka s posledičnim nalaganjem trombocitov na poškodovano plast. Nastane tromb, tromboza. Vendar pri tem stanju ne pride do popolne zapore žilne svetline in vsaj delna oskrba srčne mišice s krvjo je ohranjena.

Ob pojavu težav se pojavi ishemija, ki pa ne napreduje v nekrozo ali miokardni infarkt. Težave se pojavijo v mirovanju, brez predhodnega napora. Trajajo več kot 20 minut. Novonastala angina pektoris ali poslabšanje stabilne angine pektoris se imenuje tudi NAP.

Posebna vrsta je vazospastična angina pektoris

Ta oblika se imenuje tudi Prinzmetalova AP. Njen vzrok nista aterosklerotični plak in poškodba koronarne žile, temveč njen krč (zožitev). Glavni razlog za zožitev ni znan, prav tako ni posledica povečane obremenitve. Lahko pa je posledica uživanja kokaina.

Običajno je krč koronarne arterije prehodno stanje in izzveni v 30 minutah. Pojavi se tudi v mladosti in je redko vzrok za popoln umik ali celo miokardni infarkt.

Kateri drugi vzroki se skrivajo za tem stanjem?

Med drugimi vzroki AP je tudi mešana oblika, ki združuje aterosklerotično zožitev in krč žile. Pa tudi koronarni sindrom X. V tem primeru se težave pojavijo zaradi povečanega napora. Vendar se ne pokažeta niti krč niti ateroskleroza koronarnih arterij. Vzrok so verjetno mikrovaskularne spremembe, ki potekajo na ravni najmanjših žil srca.

Do ishemije srca lahko pride tudi zaradi drugih vzrokov, kot so npr:

• zožitev aortne zaklopke
• prirojene srčne napake
• povečanje srca
• hipertenzija
• hipertiroidizem
• vnetje krvnih žil, kot je Kawasakijeva bolezen
• travma
• embolija
• pomanjkanje kisika v vdihanem zraku
• anemija
• vročina
• tahikardija

Dejavniki tveganja za razvoj srčne ishemije in angine pektoris:

• Ateroskleroza
• visok krvni tlak
• sladkorna bolezen
• prekomerna telesna teža in debelost
• tromboza
• motnje presnove maščob
  • visok holesterol v krvi
  • odvečne maščobe v prehrani
• prehrana, revna s sadjem in zelenjavo, ter na splošno slabe prehranjevalne navade
• nezadostna telesna dejavnost in sedeč način življenja
• prekomerna količina soli
• kajenje
• alkohol
• droge
• pretiran psihološki stres
• družinska anamneza in genetska obremenitev
• moški spol
• starejša starost

Angina pektoris se klinično kaže kot tipično stiskanje v prsih, tj. bolečina je ščipajoča ali pritiskajoča, lahko pa je tudi pekoča ali nejasen negativen občutek. To je znano tudi kot nelagodje v prsih. Bolniki pogosto opisujejo občutek, kot da imajo v prsih kamen ali da jim nekdo sedi na prsih.

Bolečina je lokalizirana v sredini prsnega koša, za prsnico. pogosto seva v ramena, nadlaket, prste, pa tudi v vrat, čeljust, med lopatice ali v zgornji del trebuha. pri SAP bolečino izzove napor.

Težave pri AP se pojavijo po:

• fizičnem naporu
  • težjem delu
  • teku
  • hitri hoji
  • hoji na daljši razdalji
  • hoja po stopnicah
  • hoja na krajših razdaljah pri hujših žilnih motnjah
• psihične obremenitve, kot so stres, prepir, čustveno stanje
• pri premiku v hladno okolje
• tudi po obroku, v primeru zaužitja večjega obroka hrane
• pri NAP, tudi v mirovanju

Simptomi, ki se lahko pojavijo pri AP:

• Bolečina v prsih, tj. angina pektoris
  • tiščanje v prsih, ki je tipičen simptom AP
  • pritisk
  • pekoč
  • nelagodje
• sevajoča bolečina
  • ramena
  • od zgornjega uda do prstov
  • vrat
  • čeljust in zgornja čeljust
  • med lopaticami
  • zgornji del trebuha
• zadihanost, težko dihanje in občutek pomanjkanja zraka
• slabost
• občutek slabosti ali bruhanja
• znojenje
• bledica
• omotica
• omedlevica
• kratkotrajna izguba zavesti, kolaps, sinkopa
• tesnoba
• strah pred smrtjo, t. i. horror mortis

Diagnoza angine pektoris temelji na anamnezi in klinični sliki. Zdravnik ugotovi pogoje nastanka težave, njeno naravo in spremljajoče težave. Opravijo se tudi laboratorijske preiskave krvi, da se ugotovijo dejavniki tveganja, kot sta povišan holesterol ali sladkor v krvi.

Osnovni testi vključujejo EKG, ki mu sledi 24-urni EKG, tako imenovani Holterjev EKG, stresni EKG in ciklično ergometrijo (ali tek). Uporabljajo se tudi provokacijski testi ter kombinacija zdravil in slikanja. Nato se opravi ECHO, kar je ultrazvočna preiskava srca in njegovega delovanja. Druge metode vključujejo CT, MRI ali scintigrafijo SPECT (računalniška tomografija z enofotonsko emisijo).

Posebna preiskovalna metoda je koronarna angiografija. Gre za rentgensko preiskavo koronarnih (srčnih, koronarnih) arterij s kontrastom. Kateterizacija (vstavitev katetra v večje periferne vene do smeri srčnih arterij) in nato vbrizganje kontrastnega sredstva. S stalnim rentgenskim nadzorom je mogoče ugotoviti omejitev zapiranja krvnega obtoka.

Ta metoda je diagnostična in terapevtska, saj lahko s kateterizacijo zoženo arterijo tudi razširimo - angioplastika. Koncept baloniranja in poznejše vstavitve stenta je dobro poznan. Gre za minimalno invaziven poseg. Imenuje se tudi PTCA, PKI (perkutana transluminalna koronarna angioplastika/intervencija). Okrevanje po koronarni angiografiji ali angioplastiki je hitro.

AP je po metodi Kanadskega kardiovaskularnega združenja (Canadian Cardiovascular Society - CCS) razvrščena kot:

• Razred I - toleranca na vadbo, AP pri visoki intenzivnosti vadbe
• Razred II - prenaša hojo po ravnem terenu na razdalji 200 metrov
  • plezanje po stopnicah v 2. nadstropje
  • AP pri čustvenem stresu
  • po težkem obroku
  • v hladnem okolju
  • zjutraj po prebujanju
• Razred III - prenaša le minimalen napor
  • s pomembno omejitvijo običajne telesne dejavnosti
  • AP pri hoji po ravnih tleh na razdalji nekaj metrov
• Razred IV - bolečina v prsih tudi v mirovanju
  • nezmožnost opravljanja katere koli dejavnosti brez znakov AP

Pri bolečini v prsnem košu je seveda pomembno razlikovanje vzroka oziroma diferencialna diagnoza. V ozadju bolečine na tem mestu so različne bolezni, kot so npr:

• anevrizma aorte
• pljučna embolija
• peptična razjeda
• ezofagitis
• GERB - gastroezofagealna refluksna bolezen
• bolečine v hrbtenici
• tumorji v prsnem košu
• panična motnja in anksioznost
• herpetična okužba

Potek angine pektoris je odvisen od več okoliščin - od tega, kako huda je prizadetost koronarne arterije, v kakšnem obsegu, na katerem mestu, v kateri žili, ali gre za prizadetost več žil, kakšen mehanizem jo izzove, ali gre za SAP ali NAP.

Običajno je tipičen simptom bolečina v prsnem košu. Dodajo se lahko še druge težave. Pri SAP pa se kot sprožilec navaja napor. Posledično po prenehanju napora težave izzvenijo. To je običajno v nekaj minutah, najpozneje pa v 15-20 minutah.

Pri NAP nastanek težav ni pogojen z aktivnostjo ali naporom. Pojavi se v mirovanju in traja dlje časa. Nestabilna oblika se razvršča kot prva epizoda angine pektoris, pa tudi kot stabilna AP, katere potek in intenzivnost sta se poslabšala. Ne glede na obliko AP sta pomembna zgodnji specialistični pregled in zdravljenje.

Pridružijo se lahko drugi omenjeni simptomi, kot so sevajoča bolečina, občutek pomanjkanja zraka (kratka sapa, moteno dihanje). V nekaterih primerih srčne ishemije se bolečina v prsih ne pojavi. Oseba je šibka, utrujena, zlahka se izčrpa in se lahko počuti rahlo zadihano.