Anevrizma: Kaj je žilna anevrizma, kako se kaže in kakšna so tveganja?

Anevrizma (žilna anevrizma) je bolezen krvnih žil. Nastane zaradi spremembe strukture žilne stene. Najpogosteje prizadene aorto in druge arterije (arteriole). Gre predvsem za arterije v stegnu ali kolenu in možganske žile. Na aorti prizadene predvsem trebušni del. Redkeje pa se pojavi na območju jetrnih, ledvičnih ali vratnih arterij.

Anevrizme se lahko pojavijo kjer koli v telesu. Vendar večinoma prizadenejo aorto, in sicer njen trebušni del, sledijo pa ji možganske arterije.

Anevrizma je opisana kot povečanje žile do 1,5-kratnika njenega normalnega prvotnega prečnega premera. Nastane zaradi patološke spremembe v strukturi žilne stene. Natančnega vzroka te spremembe še ne poznamo v celoti.

Opisana je bila kot večfaktorski učinek dejavnikov tveganja, vključno z genetsko predispozicijo, družinsko anamnezo, moškim spolom ali starostjo, vključuje pa tudi aterosklerozo, vnetje žile, nalezljivo bolezen (sifilis), poškodbo, tumorje, ki žilo poškodujejo od zunaj, ali prirojeno manjvrednost žilne stene.

Z neprepoznano anevrizmo lahko človek živi več let. V nekaterih primerih jo odkrijejo po naključju med drugim pregledom ali preventivnim pregledom. Resen zaplet je razpoka oslabljene izbočene žilne stene, ki ji sledi nenadno poslabšanje zdravja. Zato anevrizmo imenujejo tudi tihi morilec.

V večini primerov prizadene predvsem starejše moške, starejše od 50 let. Pri izbočenju možganskih žil so prizadeti tudi mladi ljudje in obratno, večinoma ženske.

Pri moških, starih od 65 do 75 let, je približna pogostnost 3-10 %, veliko tveganje za anevrizmo pa je pri starejših od 80 let.

Oblika anevrizme je lahko različna. Najpogostejša je vrečasta razširitev aorte. Druge oblike anevrizme so na primer arkadna, vretenčasta, razpršena ali serpentinasta. Seveda je dejavnik tudi velikost. Velikost same anevrizme lahko povzroči utesnitev okoliških struktur. To je velika težava, zlasti pri možganskih anevrizmah.

Pri anevrizmah trebušne aorte se velikost prečnega premera določi nad 3 cm. Normalna širina trebušne aorte je približno 2 cm, razlike pa nastanejo zaradi starosti in spola. Pri širini zunanjega prečnega premera nad 5,5 cm se trebušna anevrizma uvršča med velike. Mala anevrizma je v območju do 4,5 cm.

Če je anevrizma velika nad 5 cm, obstaja večje tveganje za razpoko anevrizme trebušne aorte.

V primeru možganske anevrizme se anevrizma glede na velikost razlikuje na:

• zelo majhne anevrizme do 3 mm
• majhne anevrizme velikosti od 4 do 6 mm
• srednje velika anevrizma 7-10 mm
• velika anevrizma 11-25 mm
• orjaška anevrizma nad 25 mm

Razvrstitev anevrizem glede na vrsto je podana v spodnji tabeli

Vzrok za nastanek anevrizme ni natančno poznan. Predvideva se multifaktorsko delovanje več dejavnikov tveganja. Ti vključujejo aterosklerozo, genetsko predispozicijo in družinsko pojavnost. Na nastanek vplivajo tudi biokemični in encimski dejavniki ali hemodinamski vplivi na mestu delitve in razdelitve aorte na manjše arterije.

Anevrizme običajno nastanejo na mestu, kjer se žile upogibajo in cepijo (delijo). Na tem mestu je žila najbolj hemodinamsko obremenjena. Pri možganskih anevrizmah sodelujejo tudi manjša elastičnost, manjša plast mišice in domnevna prirojena nagnjenost žilne stene.

Človek se ne rodi z anevrizmo, ampak se ta razvije tekom življenja.

Glavni vzroki za nastanek žilnih anevrizem in dejavniki tveganja so naslednji:

• Ateroskleroza
• vnetje žilja
• nalezljive bolezni, kot so sifilis, salmonelni arteritis, tuberkuloza, mikotične okužbe
• zunanja poškodba žile, tumor, tuberkuloza, peptična razjeda
• travma in poškodba žile, na primer med operacijo, po vbodu z iglo, med kateterizacijo
• prirojena manjvrednost žilne stene
• genetski in dedni vplivi
  • 12-krat večje tveganje pri krvnih potomcih prve stopnje
  • motnje vezivnega tkiva
  • Marfanov sindrom
  • Ehler-Danlosov sindrom
• Biokemični in encimski dejavniki
  • Zmanjšana količina kolagena in elastina
  • pomanjkanje alfa-1 antitripsina
  • večja aktivnost proteolitičnih encimov, matriks metaloproteinaze
• hemodinamski učinki
• hipertenzija kot vzrok za zaplet razpoka anevrizme
• kajenje
• alkohol
• starejši od 50 let
• moški spol
• splošno slab življenjski slog

Simptomi pri anevrizmi so odvisni od več okoliščin. Vendar se anevrizma morda sploh ne pokaže. Pogosto pa je njena prva manifestacija razpoka, ki ji sledi nenaden in dramatičen razvoj težav. Zaplet ob razpoki ima pogosto hud potek, ki se konča s smrtjo ali resnimi trajnimi posledicami. Zato se anevrizme drži vzdevek tihi morilec.

Anevrizma prsne aorte povzroča številne težave, kot je prizadetost aortne zaklopke s posledično nezadostnim delovanjem aorte. Kri se nezadostno odvaja v aorto, tj. proti telesu. Posledično pride do hipertrofije in dilatacije levega prekata srca (povečanje srca).

To lahko povzroči zožitev koronarnih arterij. To povzroča enake težave kot ishemija srca - angina pektoris ali srčni infarkt. Anevrizma utesnjuje tudi okoliške strukture v prsnem košu, in sicer grlo, glasilke, sapnik, bronhije ali požiralnik.

Pri prizadetosti trebušne aorte je največja pogostost v predelu pod ledvičnimi arterijami, do 1/3 primerov pa se nadaljuje v iliakalno arterijo. Veliko število teh trebušnih anevrizem je asimptomatskih. Kasneje, ko se anevrizma poveča, se pojavijo bolečine v trebuhu in nevarnost razpoka anevrizme.

Osnova težav je ponovno utesnitev okoliških tkiv in struktur, kot so črevesje, ledvice ali vretenca. Anevrizma tudi ovira pretok krvi skozi žilo. To pa je nagnjeno k nastanku trombov (krvnih strdkov). Krvni strdki lahko povzročijo ishemijo tkiva na prizadetem območju.

Zaplet je tudi odcepitev strdka in prenos tega embolija, tj. embolizacija. To se zgodi na primer pri anevrizmi podkolenske arterije. Embolij v okončini povzroči ishemijo s posledičnim nelagodjem. Pomanjkanje pretoka krvi v okončini se kaže z bolečino, spremembo barve (vijolična, bleda, marmorna ali siva) ali znižanjem temperature noge na dotik.

Anevrizma lahko povzroči tudi izgubo krvi iz telesnega obtoka. Razvije se anemija (slabokrvnost). Ko anevrizma poči, se zdravstveno stanje nenadoma spremeni. Pojavi se močna, mučna ali huda bolečina, velika izguba krvi s šokom. Zaplet je hud, ogroža zdravje in življenje prizadete osebe. 40-60 % bolnikov kljub nujni operaciji umre.

V primeru možganske anevrizme je prvi znak njenega obstoja razpoka. V večini primerov je to posledica povečanja krvnega tlaka ob oslabljeni žilni steni. V obliki subarahnoidne krvavitve/krvavitve pride do krvavitve, ki močno ogroža zdravje in življenje osebe.

Poročajo, da v približno 45 % primerov možganske (intrakranialne) anevrizme pride do raztrganine. Smrtnost poročajo pri do 44 % teh krvavitev. Približno 10 % prizadetih pa umre, preden pride zdravniška pomoč.

Poleg hipertenzije k tveganju prispevajo kajenje, alkohol in celo nosečnost. Zanjo so značilne težave, kot so močan glavobol, meningealni simptomi, tj. meningizem. To je na primer nasprotovanje vratu, nezmožnost nagibanja glave in dotikanja prsnega koša z brado, pa tudi povečana občutljivost na hrup in svetlobo, tj. fotofobija. Poleg tega sta povezana tudi bruhanje ali motnje zavesti (kolaps ali nezavest).

Možganska anevrizma povzroča utesnitev možganskega tkiva. Možgani so nameščeni v lobanji, ki je neprožna. To pomeni, da tudi nepokvarjena možganska anevrizma povzroča različne nespecifične motnje, kot so npr:

• motnje ravnotežja, hoje in koordinacije
• motnje govora
• težave z vidom, izguba vidnega polja
• motnje spomina
• motnje mišljenja, spoznavanja in obdelave informacij
• zmanjšana koncentracija (osredotočenost)
• vedenjske spremembe
• utrujenost, povečana zaspanost

Tabela prikazuje različne simptome anevrizme in razpoke anevrizme glede na področje nastanka

Diagnoza temelji na anamnezi in klinični sliki. Ker je majhna anevrizma lahko asimptomatska, jo lahko odkrijemo naključno, na primer med preventivnim pregledom ali kot sekundarno najdbo druge bolezni.

Pri diagnostiki anevrizem se uporabljajo slikovne metode, kot so rentgen, ultrazvok (SONO), pa tudi CT in MRI. Angiografija ima svoje omejitve pri določanju celotnega obsega in se uporablja redkeje. Pri mikotskem tipu se doda tudi hemokultivacija (odvzem krvi).

Za določitev možganske anevrizme imajo nekatere slikovne metode omejitve. Osnovo sestavljata CT in MRI. Naknadno se odločimo tudi za CT angiografijo in DSA (digitalno subtrakcijsko angiografijo). To je invazivna metoda, ki temelji na CT posnetkih pred in po vbrizgu kontrastnega sredstva v karotidno arterijo. Nato se izriše možganska cirkulacija - možganski angiogram.

Potek je v celoti odvisen od vrste anevrizme, tj. njene lege in velikosti, ter seveda od tega, ali anevrizma vztraja brez rupture ali pa se razpoči. Pri neporušeni obliki pogosto poteka prikrito in asimptomatsko. V nekaterih primerih so prisotni zgoraj omenjeni simptomi.

V večini primerov je kasnejša ruptura nenadna in močno boleča, kot je to v primeru disekcijske oblike. Zgodnja diagnoza in zgodnje zdravljenje zato pogosto rešujeta življenje. Pri teh boleznih so preventivni pregledi in usmerjeno presejanje anevrizem velikega preventivnega pomena.

Prevencia vzniku aneuryzmy

Aj keď nemožno vždy zabrániť rozvoju aneuryzmy, existujú faktory, ktorými môžeme minimalizovať riziko vzniku.

Zdravá vyvážená strava obsahujúca dostatok ovocia, celozrnných produktov a zeleniny, bielkovín a zdravých tukov môže zabrániť tvorbe nielen aneuryzmy. Naopak eliminujte v jedálničku príliš tučné a slané jedlá, červené mäso, jednoduchý cukor a vysoko-spracované potraviny.

Pravidelné cvičenie, v tomto prípade najmä kardio, môže podporiť zdravý krvný obeh a prietok krvi srdcom i tepnami. Pohybová aktivita prispeiva k regulácii hmotnosti a prevencii obezite, ktorá je rizikovým faktorom srdcovocievnych ochorení.

Vhodná je pravidelná kontrola krvného tlaku, a to primárne u jedincov s kardiovaskulárnymi obtiažmi.

Vylúčenie fajčenia tabakových výrobkov môže výrazne znížiť riziko vzniku aneuryzmy. To isté platí na konzumáciu alkoholu.

Dôležitou súčasťou prevencie sú aj pravidelné preventívne prehliadky u svojho obvodného lekára i špecialistov.

Najčastejšie otázky a odpovede o aneuryzme

Pýtate sa...

Čo je to aneuryzma?

- Aneuryzma je vydutie alebo "bublina" v stene krvnej cievy, najčastejšie v aorte, ktorá je najväčšou tepnou v tele. Táto výduť môže byť spôsobená slabosťou v stene cievy, ktorá sa môže zväčšovať a hrozí riziko jej prasknutia.

Aké sú hlavné príznaky aneuryzmy?

- Mnohé aneuryzmy sú asymptomatické, čo znamená, že nevykazujú žiadne príznaky, kým nedôjde k ich prasknutiu.

- Symptómy prasknutej aneuryzmy môžu zahŕňať náhlu a veľmi silnú bolesť, nízky krvný tlak, rýchly pulz a mdloby. Lokalizované aneuryzmy, ako je napríklad mozgová aneuryzma, môžu spôsobiť špecifické príznaky, ako sú bolesti hlavy, dvojité videnie, strata zraku alebo paralýza tváre.

Aké sú príčiny aneuryzmy?

- Príčiny aneuryzmy zahŕňajú genetické faktory, kardiovaskulárne ochorenia, vysoký krvný tlak, vysoký cholesterol, fajčenie, obezita, chronické zápaly a inú multifaktoriálnu etiológiu.

Ako sa diagnostikuje aneuryzma?

- Aneuryzmy sa zvyčajne zistia náhodne pri vyšetreniach z iného dôvodu, ale môžu byť diagnostikované pomocou ultrazvuku, CT skenovania, MRI alebo angiografie, v závislosti na ich lokalizácii v tele.

Ako sa lieči aneuryzma?

- Liečba závisí od veľkosti a rizika prasknutia aneuryzmy. Menšie aneuryzmy môžu byť monitorované regulárnymi zdravotnými prehliadkami, zatiaľ čo väčšie alebo rýchlo rastúce aneuryzmy môžu vyžadovať chirurgický zákrok. Chirurgické možnosti zahŕňajú otvorenú operáciu alebo menej invazívny endovaskulárny zákrok.

Ako sa dá predísť aneuryzme?

- Predchádzanie aneuryzme zahŕňa kontrolu krvného tlaku, zdravú stravu bohatú na vlákninu, pravidelné cvičenie, zdravú reguláciu hmotnosti, vyhýbanie sa fajčeniu a obmedzenie konzumácie alkoholu.

- Dôležité sú pravidelné prevencie u lekárov a neodkladanie zdravotných problémov.