Anafilaktični šok: Anafilaksija kot pretirana, huda alergijska reakcija?

Anafilaktična reakcija je huda oblika alergijske reakcije, ki se skrajšano imenuje tudi anafilaksija. Anafilaktični šok je najhujša stopnja anafilaksije, ki ogroža človekovo življenje.

Neposredno ogroža človekovo življenje.

Pomembni izrazi za alergijo in anafilaksijo

Alergijska reakcija je pretiran ali nesorazmeren odziv telesa, zlasti njegovega imunskega sistema, na alergen. Alergen je lahko običajna snov, ki jo najdemo v okolju in običajno ni škodljiva za človeka.

Alergen, znan tudi kot antigen, pri alergični osebi sproži pretiran imunski odziv, kar povzroči alergijsko reakcijo. Obstajajo tudi atopijske alergije, ki so posledica genetske nagnjenosti k tvorbi protiteles IgE.

Anafilaksija je hujša stopnja alergije. Prizadene več telesnih sistemov in organov. Je intenzivnejša od alergije. Ogroža zdravje in življenje. Poznamo tudi izraz anafilaktoidna reakcija. Ne povzroči je imunski odziv, čeprav po svojih pojavnih oblikah spominja na anafilaksijo.

Anafilaktični šok je najhujša oblika anafilaksije in neposredno ogroža življenje. Šok je nenadna sprememba v mikro- in makrocirkulaciji. Povzroča moteno prekrvavitev tkiv in s tem zmanjšano oksigenacijo ter moteno celično presnovo.

Če anafilaktičnega šoka ne zdravimo, pride do odpovedi in poškodb organov, celo smrti. Med običajnimi ljudmi se ime šok doživlja kot psihološki odziv, na primer na akutni stres. Vendar to ime ni pravilno.

Izraz šok se nanaša na akutno, življenjsko nevarno stanje zaradi motnje v preskrbi s krvjo. Prizadene več telesnih sistemov in organov, kot so srce in ožilje, pljuča, ledvice, nadledvične žleze, možgani in jetra. Ima tri faze: kompenzacijsko fazo, dekompenzatorno fazo in ireverzibilno fazo.

V prvi (kompenzatorni) fazi telo poskuša ohraniti prekrvavitev vitalnih organov, tj. možganov, srca in ledvic. V dekompenzatorni fazi se spremembe poglobijo, krvni tlak pade, prekrvavitev tkiv in organov se poslabša.

Če šoka do takrat ne zdravimo, nastopi ireverzibilna faza. Najhujša je torej ireverzibilna faza, v kateri pride do nepopravljivih sprememb, trajnih poškodb organov in celo smrti.

Šok delimo na:

• hipovolemični, ko je zaradi krvavitve ali dehidracije v krvnih žilah premalo krvi
• kardiogeni, ko srce ne deluje kot črpalka
• obstruktivni, ki ga povzroči na primer pljučna embolija
• distributivna, ki se pojavi, kadar so krvne žile preobremenjene, na primer pri anafilaksiji ali sepsi (zastrupitev krvi)

Kaj je anafilaksija?

Ti izrazi so pomembni za razlikovanje med alergijo, anafilaksijo in anafilaktičnim šokom. Izvor motnje je lahko enak, razlika pa je v intenzivnosti poteka. Alergija je zato eno od področij zdravstvenih težav, ki ga za nobeno ceno ne smemo podcenjevati.

Beseda alergija je nastala iz dveh grških besed, allos (spremenjeno stanje) in ergon (delo, reakcija). Leta 1906 sta jo skovala zdravnika Clemens von Pirquet in Béla Schick.

Anafilaksija je generalizirana alergijska reakcija ali alergija, ki se je razširila na celotno telo. Prizadene več telesnih sistemov.

Prizadene na primer organske sisteme:

• krvni obtok
• dihanje
• živčevje
• kožo
• prebavni

Anafilaktični šok je življenje ogrožajoče stanje, ki temelji na hudi stopnji anafilaksije. Kaže se s padcem krvnega tlaka, cirkulacijsko insuficienco in celo nezavestjo.

Telo se imunizira, ko se prvič sreča z alergenom.

Drugo srečanje z antigenom povzroči pretirano imunsko reakcijo.

V tem primeru protitelesa IgE prepoznajo antigen, kar sproži alergijsko kaskado. Poleg oblike IgE so znani tudi drugi mehanizmi. Vendar je tip reakcije IgE najpogostejši, do 60 odstotkov. Naknadno so v alergijo vključeni še drugi mediatorji.

Pri alergijski ali anafilaktični reakciji se v telesu pojavijo snovi, kot so npr:

• histamin
• serotinin
• triptaza
• heparin
• adenozin
• prostaglandin D2
• interlevkini
• levkotrieni

Anafilaksija v nekaterih primerih poteka v dveh fazah.

Druga faza anafilaktične reakcije se lahko sproži 6-24 ur po pojavu prvih simptomov. To se zgodi v približno 20 % primerov.

Najpogostejši vzroki za anafilaktične reakcije so alergeni na zdravila in hrano ter reakcije po srečanju z žuželkami (ugrizi, piki). Pogoste so tudi alergijske reakcije na lateks.

Intenzivnost reakcije je odvisna tudi od več dejavnikov, med drugim od stopnje občutljivosti alergične osebe. Pomemben je tudi način vstopa alergena v telo, stik, oralni vnos ali ugrizi žuželk.

Alergijska reakcija je lahko lokalna ali splošna. V primeru prvega stika z alergenom telo razvije protitelesa. Nato drugi stik z antigenom sproži burno reakcijo imunskega sistema.

Vsak nadaljnji stik s snovjo običajno povzroči hujše simptome. Intenzivnost, pa tudi trajanje reakcije se povečujeta. Zato je pomembno, da specialist alergolog pregleda snov, na katero je oseba občutljiva, in zagotovi dovolj informacij.

Alergijo ali anafilaksijo kot tako povzroči pretirana reakcija na antigen. Antigen ali alergen je snov, ki običajno ni nevarna za telo, vendar jo telo ob prvem stiku označi kot nezaželeno.

Vzrok so lahko alergeni, ki jih običajno najdemo v okolju. Drugi osebi ne povzročajo težav. Anafilaktični šok je najhujša oblika reakcije na alergen, ki vstopi v telo.

V preglednici so navedene nekatere snovi, ki pogosto sprožijo alergije

Posebne vrste so alergije na sestavine živil gluten in laktozo.

Alergijska reakcija ima svoje značilne manifestacije. Te so lahko lokalne in splošne. Pri anafilaksiji je prizadetih več telesnih sistemov in organov, na primer koža, srčno-žilni sistem ali dihalni sistem.

Manifestacije anafilaksije so odvisne od več dejavnikov, kot so:

• vrsta alergena
• mesta in načina vnosa v telo, tj. prek prebavnega trakta, kože, injekcije
• stopnja občutljivosti, senzibilizacija organizma
• ciljni organ ali tkivo

Tabela prikazuje simptome anafilaksije glede na telesni sistem

Najpomembnejša je anamneza prizadete osebe in klinične manifestacije alergije, vključno z anafilaksijo. Zelo pomembno je prepoznavanje alergena. To bo pozneje pomagalo pri preprečevanju ali zdravljenju alergije.

Vrsto alergena lahko določimo, če poznamo snov, na katero se je pojavila reakcija. Druge metode so laboratorijski testi in kožni alergološki testi. V krvi ali urinu se določajo IgE, povišan histamin. Pregledamo lahko tudi sluz in nosni izloček, da ugotovimo prisotnost eozinofilcev.

Diagnoza anafilaksije je preprosta, kadar je prisoten znan alergen. V primeru začetne reakcije je toliko težja, ker alergen še ni znan. Če pa so prisotni simptomi, značilni za alergijo, na primer po čebeljem piku, je diagnoza jasna.

Pomembno je, da glede na simptome izključimo druge vzroke (dedni angioedem, aritmija itd.). To še posebej velja, če vzrok za stalne težave ni znan. Diferencialna diagnoza je pomembna za odkrivanje drugih resnih bolezni.

Alergijska reakcija v prvi fazi se pojavi po nekaj sekundah do nekaj minutah.

Druga faza (20 % primerov) se lahko pojavi po 6-24 urah.

Prvi znaki so rdečica, srbenje, urtikarija in po možnosti izpuščaj. Pogosto se pojavi tudi angioedem (oteklina mehkih delov kože), običajno na rokah, obrazu in vratu.

Kot omenjeno, je potek odvisen od več dejavnikov in je individualen. Hujše težave se pojavijo po intravenski aplikaciji zdravil, pa tudi po čebeljih pikih na območju blizu srca in obraza.

Ko alergen vstopi v telo, se sproži kaskada imunskih reakcij. V kri se sproščajo vazoaktivne snovi (delujejo na krvne žile), kot so histamin, prostaglandin D2, levkotrieni in snovi, ki vplivajo na krčenje dihalnih poti.

Učinki teh snovi se kažejo predvsem kot:

• krčenje dihalnih poti, tj. bronhokonstrikcija
• razširitev krvnih žil, tj. vazodilatacija
• povečana prepustnost kapilar, malih krvnih žil, za tekočino (angioedem)
• povečano izločanje sluzi v sluznicah spodnjih in zgornjih dihalnih poti
• zlepljanje in aktivacija trombocitov, kar povzroči DIC (diseminirano intravaskularno koagulopatijo)

Posledično pride do pronicanja telesnih tekočin v intersticijski prostor in s tem do izgube tekočin iz krvnega obtoka. Prav tako pa pride do razširitve krvnih žil, tj. vazodilatacije. To povzroči znižanje krvnega tlaka, pospešitev srčnega utripa.

Zaradi zožitve dihalnih poti se pojavi dispneja (dušenje). Slišimo lahko piskanje, kot pri astmatičnem napadu. Dihanje je oteženo zaradi povečanega nastajanja sluzi v spodnjih dihalnih poteh in s tem povezane hripavosti pri dihanju.

Poleg zgoraj omenjenega otekanja mehkih tkiv pride do zelo resnega edema grla in laringealnega sfinktra. To lahko povzroči zaporo ali obstrukcijo dihalnih poti. In nato dušenje do zastoja dihanja.

Posledica je dihalna odpoved in, če se ne začne zgodnje zdravljenje ali reanimacijska oskrba, smrt. Enako nevarna je srčna odpoved zaradi maligne aritmije ali ishemije. To pomeni, da je srčna mišica premalo prekrvljena in srce doživi napad.

Pri šoku se pojavijo tudi simptomi, ki so posledica motenega pretoka krvi v možgane. Ti vključujejo spremenjeno zavest (apatija, agresija), kolaps, telesne krče do nezavesti. Poleg tega je pri šoku mogoče opaziti bledo do marmorno obarvanost kože, hladen znoj.

Prebavni sistem se odzove s splošno težo, bruhanjem, bolečinami v trebuhu. Pridruženo je lahko redko blato. Izločanje seča se zmanjša do ustavi, pojavijo se lahko ledvične kolike. Krčenje mehurja lahko povzroči uhajanje seča. V nosečnosti je še posebej tvegano krčenje maternice.

Čeprav je alergijska reakcija prvič blaga, je strokovni pregled zelo pomemben. Druga reakcija ima lahko intenziven potek. Čeprav ima lahko potek anafilaksije usoden konec, na srečo obstaja učinkovito in hitro zdravljenje, ki prepreči razvoj anafilaktičnega šoka v nepovratno obliko.