Zdravljenje alergij: zdravila, antihistaminiki, desenzibilizacija in drugo
Po določitvi alergije in specifičnih alergenov, ki povzročajo neželeno reakcijo, se lahko izbere ustrezno zdravljenje. Upoštevajo se bolnikova starost, zdravstveno stanje, prisotnost drugih diagnoz, klinični simptomi in njihovo časovno pojavljanje.
Zdravljenje je predvsem simptomatsko, tj. lajša bolnikove alergijske simptome in manifestacije. Glavni ključ do zdravljenja in preprečevanja alergijskih reakcij je odprava stika z zadevnim alergenom.
Pri alergiji na hrano se je treba izogibati živilom in sestavinam živil, ki povzročajo neželeno reakcijo.
Zdravila in zdravilne pripravke, ki jih dajemo bolnikom z alergijami, lahko razdelimo v dve skupini. Prva skupina so preventivna zdravila, katerih cilj je dolgoročno omiliti in ublažiti klinične simptome alergije.
Druga skupina so zdravila, ki se uporabljajo za akutno olajšanje ob poslabšanju simptomov. Namenjena so predvsem akutnim težavam, kot sta astmatični napad ali huda manifestacija alergijskega rinitisa.
Antihistaminiki so najpogostejša oblika zdravljenja inhalacijskih alergenov. So med najdlje uporabljanimi zdravili v alergološki medicini.
Zdravila blokirajo delovanje histamina, ki se v telesu alergikov ob prehodu alergena skozi telo prekomerno poveča in povzroča same simptome alergije. Antihistaminike lahko jemljemo peroralno v obliki tablet, kapljic ali injekcij.
Kortikosteroidi so še ena vrsta zdravil proti alergiji. To so hormonska protivnetna zdravila, ki se uporabljajo pri resnejših ali akutnih zdravstvenih stanjih.
Problem njihovih splošnih neželenih stranskih učinkov pri dolgotrajni uporabi je odpravljen z lokalno uporabo v obliki nosnih pršil, kapljic, zdravil za vdihavanje ali kožnih pripravkov v obliki gelov in mazil.
Če se alergije pojavljajo predvsem na koži v obliki izpuščajev ali ekcemov, je primerna lokalna uporaba kortikosteroidov za ublažitev imunskega odziva.
Druga možnost je hiposenzibilizacija (desenzibilizacija), pri kateri bolnik z injekcijami ali posebnimi kapljicami postopoma dobiva vedno večje količine posebej obdelanega alergena.
Cilj te oblike zdravljenja je povečati alergijino toleranco do zadevnega alergena. Vendar gre za dolgotrajno zdravljenje v sodelovanju z bolnikom.
Ključno pri zdravljenju alergije je torej sistematično, redno in dolgoročno zdravljenje, ki poteka v sodelovanju z bolnikom tako v mirovanju kot v akutnem stanju alergije.
Namen celostnega zdravljenja je stabilizirati zdravstveno stanje, preprečiti razvoj hudih alergijskih simptomov, preprečiti poslabšanje stanja in nenazadnje preprečiti napredovanje alergije v akutno fazo.
Vendar zelo pogosto pride do kršitve upoštevanja celostnega preventivnega zdravljenja in prekinitve zdravljenja v fazi mirovanja bolezni.