Addisonova bolezen: simptomi in vzroki adrenalne insuficience?

Za hipokorticizem, kot se bolezen imenuje, je značilna nezadostna aktivnost skorje nadledvične žleze, zaradi česar se v njej proizvaja premalo hormonov, zlasti hormona kortizol in aldosteron.

To obliko imenujemo tudi primarna adrenalna insuficienca.

Da je proizvodnja nezadostna, mora biti poškodovanih do skoraj 90 odstotkov skorje nadledvične žleze. To je resna okvara delovanja organa. Če se to stanje ne zdravi, je lahko telo zaradi pomanjkanja teh hormonov celo smrtno ogroženo.

Sekundarna adrenalna insuficienca je posledica nezadostne proizvodnje hormonov v hipofizi. Hipofiza proizvaja hormon, ki vpliva na delovanje skorje nadledvične žleze. Ta hormon se imenuje ACTH, torej adrenokortikotropni hormon.

Obstaja tudi t. i. iatrogena oblika, ki je posledica zmanjšanja delovanja nadledvičnih žlez. To stanje je prehodno. Povzroča ga dolgotrajno jemanje zdravil, zlasti glukokortikoidov.

Bolezen ni zelo razširjena, saj v populaciji prizadene približno eno osebo na 25 000. Najpogosteje se pojavi med 30. in 50. letom starosti. Enako prizadene moške in ženske.

Bolezen se lahko pojavi kot posledica dednih nagnjenj, lahko pa se pojavi tudi med življenjem zaradi več dejavnikov tveganja. Ti lahko povzročijo uničenje nadledvičnih žlez, na primer zaradi vnetja, presnovnih motenj ali prekomernega uživanja nekaterih zdravil.

Kaj so nadledvične žleze?

Nadledvični žlezi sta parni organ. Nahajata se na vrhu ledvic, kjer tudi pritiskata na ledvice. Nadledvični žlezi sta endokrini žlezi. To pomeni, da izločata hormone v kri in s tem v celotno telo.

Nadledvični žlezi sta sestavljeni iz skorje in sredice. Vsaka od njiju ima svojo funkcijo:

• skorja nadledvične žleze predstavlja približno 70 % nadledvične žleze in proizvaja steroide (kortikosteroide)
  • mineralokortikosteroidi, tj. kortizol, uravnavajo presnovo sladkorjev in beljakovin
  • glukokortikosteroidi, npr. aldosteron, uravnavajo minerale in telesno vodo.
  • skorja proizvaja tudi majhne količine spolnih hormonov
• kostni mozeg proizvaja kateholamine, in sicer adrenalin in noradrenalin

Vzrok Addisonove bolezni je nezadostna proizvodnja hormonov v skorji nadledvične žleze, natančneje hormonov kortizola in aldosterona. Imenuje se tudi primarna adrenalna insuficienca, pa tudi periferna oblika.

Najpogosteje je delovanje nadledvičnih žlez moteno na podlagi avtoimunskega procesa, in sicer v do 80 odstotkih primerov. Včasih do nezadostnega delovanja pride zaradi vnetja. To pa je lahko tudi tuberkuloza.

Drug primer je meningokokna okužba in resen, življenje ogrožajoč sindrom Waterhouse-Friderichse. Ki je redek zaplet meningokokne okužbe. Povzroča šokovno stanje, ki lahko privede do odpovedi organov.

Drug manj pogost vzrok je tumor, pa tudi metastaze drugega tumorja v nadledvični žlezi. Vzrok je lahko tudi krvavitev v nadledvični žlezi in na primer aids. Vpliv ima lahko tudi genetska predispozicija (HLA D3).

Osrednja oblika je tista, ki ima vzrok v hipotalamusu. Imenuje se tudi sekundarna insuficienca nadledvične žleze. Nadledvični žlezi sta v redu, vendar nimata regulacije s hormonom ACTH. Vzrok za to obliko je lahko tumor, poškodba, okužba ali hipofizni pritlikavost.

Addisonova bolezen se kaže s šibkostjo, utrujenostjo in različnimi psihološkimi motnjami, kot so vedenjske motnje ali depresija, motnje spomina, nemir. Prisotna je lahko tudi nespečnost. To je predvsem posledica pomanjkanja hormonov v telesu, ki pomembno vplivajo na te dejavnosti.

Značilen simptom je tudi povečana pigmentacija po vsem telesu. Koža je lahko videti bolj zagorela, tudi brez predhodne izpostavljenosti soncu, tj. tudi pozimi. Vzrok je povečana proizvodnja CRH in ACTH, kar sproži povečano proizvodnjo snovi, ki spodbujajo hiperpigmentacijo.

Najbolj pa je vidna na predelih, ki so bolj pigmentirani tudi pri zdravem posamezniku, kot so okoli anusa, okoli genitalij, okoli prsi, na dlaneh, na rokah ali na obrazu. Grafitni madeži se lahko pojavijo tudi v ustni votlini na območju prvih zgornjih molarjev. Tipični simptomi so pomanjkanje apetita, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska.

Prisoten je lahko tudi znižan krvni tlak, kar ustvarja tveganje za kolaps in s tem poškodbe. Pri ženskah pa se lahko pojavijo motnje menstruacije ali popolna odsotnost menstruacije. Pri pomanjkanju aldosterona se pojavita tudi dehidracija in hujšanje. Pri centralni obliki so simptomi enaki, vendar se ne pojavijo pege na koži, sluznicah in hiperpigmentacija. Pri centralni obliki bolezni so simptomi običajno blažji.

Povzetek simptomov pri Addisonovi bolezni:

• splošna utrujenost.
• nizek krvni tlak (hipotenzija)
• izguba telesne teže
• hiperpigmentacija kože, obraza, kožnih gub, dlani, predelu prsi
• grafitni madeži na sluznici v ustni votlini
• žeja
• povečan apetit po slani hrani
• bolečine v trebuhu
• driska (zaradi povečane vsebnosti kalija v krvi)
• motnje srčnega ritma so vzrok za prekomerno vsebnost kalija v krvi
• psihološke motnje
• bolečine v sklepih in mišicah
• omotica in občutek nestabilnosti

Pri Addisonovi bolezni lahko pride do kritičnega pomanjkanja hormonov. To se običajno kaže z adisonsko krizo, ki jo lahko imenujemo tudi adrenokortikalna kriza. To je stanje, ki lahko ogroža življenje. Kriza se kaže na naslednji način:

• šibkost
• apatija
• zmedenost
• vročina
• izguba tekočine zaradi dehidracije
• hipotenzija
• tahikardija, povečan pulz
• v krvi, na primer:
  • hiperkaliemija (povišana raven kalija)
  • hiponatriemija (znižana raven natrija)
  • hipoglikemija (znižana raven sladkorja)
• slabost, občutek slabosti ali bruhanje
• pretirano hrepenenje po slani hrani

Diagnoza temelji na oceni kliničnih simptomov, ki so predvsem utrujenost, šibkost, slabost, slabost, pomanjkanje apetita, hujšanje ali bolečine v trebuhu, poleg tega pa tudi povečan apetit po slani hrani in seveda prisotnost hiperpigmentacije. Za potrditev diagnoze se uporabljajo laboratorijske preiskave krvi.

V krvi se oceni raven hormonov in tudi ionov (natrij, kalij). Ugotavlja se, da je raven kortizola in aldosterona znižana. Pri centralnem tipu se zniža raven ACTH. Pri periferni obliki se raven ACTH poveča. V krvi se nato ocenijo še drugi parametri.

Pri Addisonovi bolezni je prisotna tudi znižana raven glukoze ali natrija. In obratno, povišana raven kalija, kar je posledica znižanja koncentracije aldosterona. Pri avtoimunskem vzroku je povečana raven protiteles (proti 21-hidroksilazi, pri do 90 odstotkih prizadetih).

Uporablja se tudi računalniška tomografija trebuha in nadledvične žleze ali magnetna resonanca (MRI) hipofize. V pomoč je lahko tudi USG ali ultrazvok nadledvične žleze.

Bolezen se običajno začne kazati po 30. letu starosti. Zaradi zmanjšane ravni nadledvičnih hormonov oseba trpi zaradi splošne utrujenosti in slabega počutja. Povezana je s pomanjkanjem apetita, slabostjo, izgubo telesne teže, tudi kot prisotnost anoreksije.

Ob povišani ravni kalija se pojavi driska, resnejša pa je nevarnost motenj srčnega ritma. Med simptomi so bolečine v trebuhu, povečan apetit po slanem in žeja, kot posledica znižanja ravni natrija. Slednje je lahko vzrok dehidracije, hipotenzije. Nizek krvni tlak posledično pomeni nevarnost kolapsa in s tem poškodb.

Do povečane pigmentacije pride tudi zaradi povečane proizvodnje hormonov (ACTH in CRH, kar je kortikoliberin). Ti posledično povzročijo povečano raven drugih snovi, ki povzročajo to hiperpigmentacijo. Človek daje vtis, da je zagorel, brez predhodne izpostavljenosti soncu, tudi pozimi.

Pigmentacija je povečana predvsem na obrazu, v kožnih gubah in pregibih, na področjih, kot so roke, dlani, kolena, komolci, pa tudi v predelu bradavic. Na sluznici ustne votline nastajajo sive grafitne lise. Te kožne manifestacije pa se ne pojavljajo v centralni obliki.

Poleg tega Addisonovo bolezen spremljajo psihološke spremembe, kot so motnje vedenja, že omenjena anoreksija in depresija, pa tudi težave s spominom in splošni nemir. Utrujenost se stopnjuje z nespečnostjo. Pri ženskah je dismenoreja povezana z motnjami menstruacije in celo s popolno odsotnostjo menstruacije.

Addisonova kriza je huda oblika pomanjkanja hormonov. V akutni obliki lahko ogrozi zdravje in življenje. Posebej ogroženi so otroci. Simptome poslabšajo slabost do bruhanja, dehidracija, hipotenzija, zmedenost.

Povišana raven kalija ali hiperkaliemija povzroči drisko, ki poslabša dehidracijo in hipotenzijo. Največje tveganje hiperkaliemije pa so motnje srčnega ritma. Telo ogrožajo hipoglikemija, šok, odpoved različnih organov ali odpoved krvnega obtoka.